Pet razlogov, zakaj ženske ostajajo v moški senci

1 proti 5,5. Takšno je razmerje med moškimi in ženskami v zastopanosti v upravah največjih delniških družb v Evropski uniji, seveda v prid moškim. Predsednic uprav je še manj – ena predsednica proti 14 predsednikom. V Sloveniji je ta številka zanemarljiva: ena sama ženska oziroma zgolj pet odstotkov.

To je bilo izhodišče okrogle mize Delo dobi: manager (M/Ž), ki sta jo na temo neuravnotežene zastopanosti žensk na vodilnih in vodstvenih položajih v gospodarstvu in podjetništvu organizirala ministrstvo za delo ter Združenje Manager.

Dve tretjini diplomantov je žensk, na menedžerskih položajih le tretjina Ženske v Sloveniji predstavljajo približno 60 odstotkov diplomantov in skoraj polovico delovne sile. Glede na izobrazbo ženske tako na trg delovne sile vstopajo bolj usposobljene kot moški kolegi, pa vendar ne javni in predvsem ne zasebni sektor tega ne izkoriščata.

Med 543 javnimi in zasebnimi organizacijami, ki so sodelovale v lanski raziskavi Mesto odločanja – vidik spola, ima na vodilnem mestu žensko le: - 8 odstotkov delniških družb in - 21 odstotkov družb z omejeno odgovornostjo.

Sicer velika večina zasebnih organizacij sploh še ni imela ženske na vodilnem položaju, medtem ko je v javnem sektorju takšnih: - 15 odstotkov državnih organov, tožilstev in sodišč ter javnih zavodov in - 41 odstotkov občin.

Stereotipi, postopki kadriranja, neambicioznost … Razlogi za takšne statistike se skrivajo tako v družbenem in poslovnem okolju kakor tudi v ženskah samih. Sodelujoči na okrogli mizi so posebej opozorili na:

1. Predsodke in stereotipe

Ženske lahko na poti do vodilnih položajev ustavijo številni stereotipi – od tega, da so manj sposobne kot moški, da se odločajo čustveno in ne racionalno, da so to moške službe, ki jih ženske niso sposobne opravljati, do tega, da je v primerjavi z odločnim in ambicioznim moškim histerična karieristka.

Kako globoko so ti predsodki še zasidrani v naši družbi, dokazuje položaj prve slovenske predsednice vlade Alenke Bratušek, je spomnil Matija Sevšek, svetovalec generalnega sekretarja NLB. Nekdanja premierka je danes na lestvicah priljubljenosti politikov povsem na dnu, pa čeprav ni bila vpletena v nobeno večjo afero, v kakršne so (bili) vpleteni njeni moški kolegi pri vrhu te iste lestvice. "Pri moških vse to pozabimo, pri ženskah ne."

2. Kadriranje moških

Napredovanje žensk na poklicni poti omejujejo tudi postopki kadriranj in napredovanj, ki se jih v Sloveniji običajno vodi prek zvez in poznanstev. Ker so na položajih odločanja večinoma moški, se ti nemalokrat odločijo za moškega naslednika. Pogoji pa so več ali manj prilagojeni ljudem brez družinskih obveznosti.

Po mnenju Tjaše Kolenc Filipčič, predsednice sekcije mladih menedžerjev, se danes meje že nekoliko brišejo, je pa še vedno zelo odvisno od panoge. Sama izhaja in sveta financ, kjer vodilni položaji še vedno pripadajo moškim, na spodnjih prevladujejo ženske.

3. Strožja merila

Raziskave kažejo, da dve tretjini uspešnih žensk meni, da so se na poti do svojega položaja morale bistveno bolj potruditi kot moški. Moški tega občutka nimajo. To po mnenju sogovornikov spodbujajo tudi kvote, zaradi katerih se ženskim neprestano nalaga breme, naj se izkažejo in pokažejo, da je ta kvota upravičena.

Od žensk se več zahteva tudi v javni podobi, medijih. Kolikokrat se je javnosti obregnila ob oblačila nekdanje premierke in kolikokrat so se v modo njenega predhodnika ali naslednika? Kolikokrat uspešno žensko sprašujejo, kako zmore uskladiti družinsko življenje in kariero, in zakaj tega vprašanja nikoli ne slišijo očetje, se je spraševala državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk.

4. Območje ugodja

"Da, ženske se res moramo bolj dokazovati kot moški," je potrdila ustanoviteljica in lastnica treh podjetij Daniela Bervar Kotolenko, a hkrati dodala, da so za slabšo zastopanost na položajih odločanja ženske krive tudi same. Diploma ni dovolj, treba se je še naprej izobraževati in predvsem narediti poslovni načrt zase, je poudarila.

Ženske si morajo želeti preboja na položaje odločanja ter se znati skladno s tem izpostaviti, opozoriti nase, se pohvaliti. "Pri ženskah pogrešam ravno to," izpostavlja Kotolenkova in poudarja, da je morala za svoj uspeh prav to narediti tudi sama. Ženske so se preveč zasidrale v območje ugodja, to je, da se ženske na določeni stopnji ustavijo – na nekem srednjem položaju z dobro plačo in fiksnim, več ali manj osem urnim delovnikom.

5. Materinstvo

Razlog za ustalitev v območju ugodja je materinstvo. Skrb za otroke, družino, gospodinjstvo v naši družbi še vedno bolj ali manj pade na žensko. Starševski dopust po rojstvu otroka si še vedno v večini primerov vzame mati, čeprav jo po prvih 105 dneh materinskega dopusta lahko zamenja oče.

"Moram reči, da ste ženske tu diskriminatorne," je dejal direktor Zavoda Ypsilon Žiga Vaupotič, ki komaj čaka na čas, da bodo ženske nehale razmišljati o tem, da je otrok le mamina skrb, in da bo povsem normalno, da bo za otroke in gospodinjstvo bolj skrbel oče kot mati.

Okrogla miza je bila organizirana v sklopu dvodnevne mednarodne konference Lepotica in zver: ne podcenjujte talentov, ki danes in jutri poteka v Ljubljani.