Pahor: Edina velika surovina Slovenije naša lastna pamet

Kot je na forumu, ki ga je ob podpori ministrstva za gospodarstvo organizirala Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti), tudi opozoril predsednik vlade, je bila to velikopotezna in nepopularna odločitev, saj je vlada proračunske odhodke po izbruhu krize - z izjemo socialnih transferov - znižala.

"Čas je za tehnološko-inovacijsko renesanso" Vlada si je po njegovih besedah po prihodu na oblast začrtala vizijo, da ublaži socialno stisko ljudi, obenem pa poveča konkurenčnost slovenskega gospodarstva. In eden od elementov za to je prav povečanje inovativnosti, je dejal Pahor. V tej luči je napovedal izboljšanje pogojev na področju inoviranja in dodal, da je čas za tehnološko-inovacijsko renesanso. Za to je po njegovih besedah potrebna usklajena politika na vseh področjih, pomembnih za inovacije. "To razumemo kot sestavni del izhoda iz krize," je poudaril.

V skladu s tem je premier spregovoril o predlogu Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020 (RISS), pri čemer je dejal, da bo nova strategija dala velik pomen prav področju inovacij. RISS je sicer imenovan tudi Drzna Slovenija, saj govori o pogumu, o upati oz. drzniti si prestopiti meje varnega, znanega, toplega.

Strategija pa ne predvideva zgolj več inovacij, temveč predvsem bolj kvalitetne inovacije, ki bodo pripomogle k večji dodani vrednosti in h gospodarski rasti, je pojasnil predsednik vlade.

Krepitev organizacijskih in tehnoloških sposobnosti Obenem RISS po njegovih besedah sugerira krepitev davčnih spodbud za dogajanje na področju raziskav in razvoja; krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij, spodbujanje podjetij k dolgoročnemu prestrukturiranju, da bodo lažje dosegala višjo dodano vrednost ipd. Prav tako bodo ukrepi vlade usmerjeni h krepitvi menedžerskih, organizacijskih in tehnoloških sposobnosti podjetij.

V ospredju znanje in inovacije Vlada želi vzpostaviti tak raziskovalno-inovacijski sistem oz. okolje, v katerega bodo vključeni vsi deležniki in bo odprt v svet, je še poudaril premier. Ta sistem naj bi iskal nove izzive, omogočal dvig dodane vrednosti na zaposlenega, zagotavljal kakovostna delovna mesta itn. "V ospredje postavljamo človeške vire, znanje in inovacije," je sklenil Pahor.

Sicer pa je optimizem v zvezi z RISS na okrogli mizi, ki je v okviru foruma pod naslovom Izzivi povečanja deleža inovativnih storitev v bruto domačem proizvodu potekala pred nagovorom predsednika vlade, izrazil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.

Dejal je, da statistika kaže, da Slovenija na področju inovacij kaže napredek, ki pa ga ne gre pripisati sistemskim prizadevanjem države, temveč posamičnim podjetjem in inovatorjem. V tem kontekstu bo RISS korak naprej, saj bo vzpostavil okolje, "v katerem bo inovativnost neko osišče vseh prizadevanj".

Da država podpira inovativnost kot način razmišljanja, je poudaril tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Viljem Pšeničny. Ta verjame, da je prav inovativnost tista, zaradi katere je lahko neko podjetje uspešno.