Sreda, 1. 12. 2010, 12.24
7 let, 10 mesecev
Odbor DZ za finance o prvem slovenskem izplačilu posojila Grčiji
V razpravi je bilo z opozicijske strani znova slišati predvsem pripombe o upravičenosti pomoči Grčiji v trenutnih težkih razmerah. Prvi obrok posojil, v katerem Slovenija zaradi nedokončanosti postopka sprejemanja zakona o posojilu Grčiji ni sodelovala, je Grčija dobila 18. maja, in sicer 14,5 milijarde evrov od držav z evrom in 5,5 milijarde evrov od Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Drugi obrok; ki so ga države z evrom in IMF izplačale 13. septembra, je znašal devet milijard evrov, od tega so države iz območja evra prispevale 6,5 milijarde, preostalo pa IMF. Slovenski delež v izplačilu je znašal 1,58 odstotka oz. nekaj nad 102,8 milijona evrov.
Črpanje posojila v več obrokih
Grčija bo posojilo lahko črpala v več obrokih, vendar najdlje do 8. maja 2013, ob čemer je spremenljiva obrestna mera za 300 do 400 bazičnih točk višja od trimesečne evropske medbančne obrestne mere (Euribor). Poleg tega si države lahko obračunajo upravljavske stroške, Sloveniji pa je pri septembrskem izplačilu pripadlo nekaj nad 514.000 evrov.
V razpravi o poročilu, ki ga je vlada sprejela 21. oktobra, so člani iz opozicijskih vrst znova poudarjali, da je izplačevanje posojil Grčiji v trenutnih zaostrenih gospodarskih, javnofinančnih in socialnih razmerah sporno. Obenem so izražali mnenja, da bi bilo treba prej pomagati svojim državljanom.
Žerjav: Sporno je, ker kršiteljice pravil prejemajo pomoč
Radovan Žerjav (SLS) je spomnil, da je DZ v zadnjih tednih sprejel zakone, ki gredo v smeri zategovanja pasu, tudi tistih šibkejših predstavnikov slovenske družbe. Zdi se mu nesprejemljivo, da država v primeru usklajevanja pokojnin in socialnih transferjev ne izpolnjuje v svojih obveznosti, medtem ko v primeru drugih obveznosti, kot je pomoč Grčiji, te opravlja nemoteno. Ne strinja se s trditvami premiera Boruta Pahorja, da je Slovenija na varni strani. Stvari se lahko po njegovi oceni hitro spremenijo in takrat bodo razmere še hujše. Še posebej je zanj sporno dejstvo, da EU strogo odobrava nekatere članice, predvsem nove (za primer je dal slovenske vinjete), medtem ko velike kršiteljice pravil, kot je Grčija, prejmejo pomoč.