Obrtniki za dialog; aktivnosti za državljansko nepokorščino se nadaljujejo

Kljub temu pa nadaljujejo z dejavnostmi za državljansko nepokorščino. To bodo izvedli, če do sredine marca zakonske spremembe za izboljšanje poslovnega okolja ne bodo sprejete.

"Skušamo in želimo biti konstruktivni"

Ostajamo v dialogu, vrata niso zaprta, je na novinarski konferenci po seji upravnega odbora zbornice v Ljubljani pojasnil predsednik upravnega odbora Štefan Grosar. "Skušamo in želimo biti konstruktivni, ker si želimo doseči prijazno delovno okolje," je izpostavil.

Odbor, ki vodi aktivnosti za državljansko nepokorščino, nadaljuje z dejavnostmi. "Protest bomo izvedli, če bo to potrebno," je dejal Gosar. Po njegovih pojasnilih se državljanska nepokorščina lahko izvaja na različne načine, med temi pa kot primer navedel dvig sredstev iz bank in neplačevanje prispevkov.

"Poslovno okolje v Sloveniji je neznosno"

"Stvar je prišla do vrelišča," je ocenil predsednik zbornice Štefan Pavlinjek in dodal, da je poslovno okolje v Sloveniji neznosno. V zadnjih dveh letih je okoli 11.000 obrtnikov zaprlo svoje obrate, na zavod za zaposlovanje je odšlo okoli 36.000 delavcev. Leta 2009 je vrata zaprlo 4500 obrtnikov, lani 6471 (2381 v gradbeni dejavnosti).

"Hočemo dobro slovenskemu gospodarstvu" Država mora zato po njegovi oceni ustvariti dobro poslovno okolje. "Hočemo dobro slovenskemu gospodarstvu - malemu in velikemu," je poudaril in dodal, da zahtevajo, da se stvari uredijo in da se zagotovijo ugodno okolje in normalni pogoji dela tudi vnaprej. "Nekaj stvari gre v pravo smer, nekaj jih je treba še rešiti," je ocenil Pavlinjek.

Najmanj jim je prisluhnilo pravosodno ministrstvo

"Naš obrtno-podjetniški segment ne zahteva denarja od države, ampak normalno delovno okolje, prijazno zakonodajo, na osnovi katere bomo vedeli, kako bomo lahko poslovali v letih 2011, 2012, 2015 ... Da bomo znali načrtovati tako sredstva kot potrebe po delovni sili," je poudaril Grosar.

Za obrtnike najbolj pereči problemi ostajajo plačilna nedisciplina, siva ekonomija in delovno-pravna zakonodaja. Zahtevam OZS je najbolj prisluhnilo ministrstvo za finance, najmanj pa ministrstvo za pravosodje.

"Vsak račun šteje" Finančni ministrstvo je upoštevalo 30-dnevni plačilni rok in najdaljši 60-dnevni, obvezen pobot in uvedbo menice. Prisluhnilo pa ni zahtevi "vsak račun šteje", ki bi imel največje učinke za zmanjšanje sive ekonomije. "Želimo, da se ta zahteva implementira v dohodninsko zakonodajo," je dejal.

Sivi trg je vreden 10 milijard evrov

Ministrstvo bo, kot so se dogovorili na torkovem sestanku, v 14 dneh sklicalo sestanek, na katerem bodo znova izmenjali poglede na to zahtevo. Ta ukrep bi pripomogel tudi pri spremembi zakona o gradnji objektov, ki bi po novem dopuščal v lastni režiji graditi le objekte do 30 kvadratnih metrov.

"S tem ukrepom bomo rešili velik del sive ekonomije in dela na črna," je poudaril in dodal, da se v Sloveniji na sivem trgu "vrti" okoli 10 milijard evrov.

Ministrstvo za pravosodje pa "arogantno zavrača" vse zahteve, je dejal Grosar in pojasnil, da ministrstvo tako nasprotuje ukinitvi prisilne poravnave, pa tudi predlogu, da ugovor zoper izvršbo v določenih primerih ne bi zadržal izvršbe.

Če z ministrstvom ne bodo našli skupnega jezika, se bodo, tako Pavlinjek, obrnili na predsednika vlade.

Kmetijsko ministrstvo bo upoštevalo njihov predlog

Ministrstvo za kmetijstvo bo upoštevalo predlog zbornice, da se na novo definira dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Glede delovno-pravne zakonodaje po Grosarjevih navedbah od vlade zahtevajo takšno platformo, ki bo določala minimalne pravice, ostalo pa bi bila stvar socialnega dialoga med delodajalci in sindikati. "Zahtevamo, da se zakon o delovnih razmerjih do konca leta ukine in se ta čas pripravi nov," je izpostavil.

Vlada obljublja oživitev trga Predsednik sekcije gradbincev pri OZS Franc Bukovec je izpostavil, da se njihovi člani, teh je 12.000 in zaposlujejo 40.000 delavcev, "utapljajo". Vzroki so pomanjkanje dela, plačilna nedisciplina in nelojalna konkurenca. Vlada sicer obljublja oživitev trga in zmanjšanje kreditnega krča.

Radićeva: Lahko sem samo presenečena

Na odločitev obrtnikov se je že odzvala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. "Odkrito rečeno: lahko sem samo presenečena. Kajti vsi doslej opravljeni pogovori z vodstvom OZS so kazali, da gremo v pravo smer," je na novinarski konferenci po seji vlade komentirala ministrica. Tudi predlagane rešitve so bile v večini primerov pohvaljene, je dodala.

"Iz vseh razgovorov, ki smo jih imeli z OZS, ni bilo zaznati, da še obstajajo razlogi za tako drastične ukrepe z njihove strani," je dejala.

"Nič še ni vnaprej določeno"

Ministrica je slišala, da so bili obrtniki ne glede na odziv vlade že vnaprej odločeni za izvedbo protestov. "Če je to res, je to najmanj nekorektno in zagotovo ne bo prispevalo k ureditvi razmer v gospodarstvu in k urejanju splošne klime v državi," je bila razočarana. Dodala je še, da ima z drugimi partnerji popolnoma drugačne izkušnje - GZS denimo vladi ne grozi, če v celoti ne upošteva njenih predlogov.

Po Grosarjevih pojasnili, se na OZS niso odločili v naprej. "Nič se nismo vnaprej odločili, zahtevamo pa ne le obljube, ampak da DZ zakonske sprejme spremembe," je še poudaril.

"Zakon je že pripravljen v tej smeri"

Kot je na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pojasnila ministrica Radićeva, GZS za razliko OZS nima obvezne članarine. Zadnje reakcije obrtnikov so ji "zbudile razmišljanje o tem, da bi šli nasproti predlogu GZS", da bi bile članarine prostovoljne. "Zakon je že pripravljen v tej smeri, v mojem predalu," je izpostavila.

"Kar se dogaja v Tuniziji, se lahko kmalu zgodi tudi v Sloveniji" Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič pa je na seji upravnega odbora GZS izrazil zaskrbljenost, da bi lahko ob visoki brezposelnosti nadaljevanje sedanjih politik pripeljalo do socialnih nemirov. "Drznem si reči, da se lahko to, kar se dogaja v Tuniziji in Egiptu, z enim pljuskom, z enim zamahom hitro preseli tudi v naše vode," je dejal.

Hribar Milič je zaskrbljen nad politiko OZS, ki poziva k državljanski nepokorščini, "ker se bojim situacije, da bi jutri v našem bančnem sistemu zmanjkala milijarda sredstev, k čemur oni pozivajo". Zato ob nelikvidnosti ne more pričakovati stabilnih razmer, ne pričakuje, da tisti, ki to organizirajo, vedo, kaj delajo, ter ne ve, ali to ne bo vplivalo na boniteto Slovenije in dostop do tujih trgov.