Obeta se le delni dogovor o enotnem bančnem nadzoru

Če dogovora ne bo pred vrhom EU, ki naj bi začrtal pot poglabljanja evropske integracije, na kateri je bančna unija prva ključna postaja, bo vse skupaj izpadlo "neprepričljivo", je opozoril. Finančni ministri EU se bodo po Šušteršičevih besedah zato nocoj zelo trudili, da bi dogovor dosegli. "Morda ta dogovor ne bo zelo daljnosežen, zelo širok, bi bilo pa dobro, da se vsaj nekaj naslednjih korakov naredi, vsaj da se osnovne stvari glede uredbe dogovorijo, da bodo lahko predsedniki držav ali vlad jutri rekli, da je naslednji korak narejen. Drugače bo to izpadlo nekoliko neprepričljivo," je opozoril slovenski minister. Tudi njegova avstrijska kolegica Maria Fekter je poudarila, da se vsi zavedajo, da nima smisla dosjeja o bančnem nadzoru poslati nazaj na mizo voditeljem članic unije. Irski finančni minister Michael Noonan je javno povedal, da je na mizi francosko-nemški kompromis. Ta naj bi vključeval predloge, naj Evropska centralna banka neposredno nadzira le banke, katerih bilančna vsota presega nek prag, na primer 30 milijard evrov, obenem pa naj ima možnost, da po potrebi poseže v vsako banko v območju evra. Iz izjav nemškega in francoskega ministra ob prihodu na zasedanje je vel optimizem. Wolfgang Schäuble je ocenil, da obstajajo velike možnosti za dogovor in da so s Parizom uskladili stališča. Tudi Pierre Moscovici je ocenil, da "parametri za dogovor obstajajo" in da so nemško-francoska stališča bliže kot poleti. Slovenski minister Janez Šušteršič je pojasnil, da nemško-francoski kompromis ne odstopa bistveno od predloga Evropske komisije in da lahko Slovenija "živi z večino stvari, ki so zapisane v predlogu komisije".

Sicer pa je Šušteršič ponovil, da je za Slovenijo pomembno predvsem to, da bi bila pravila za delovanje enotnega nadzornega mehanizma zastavljena tako, da bi od samega začetka bdel tudi nad največjimi slovenskimi bankami, saj je v teh bankah konec koncev denar davkoplačevalcev. "Vsak nadzor je dobrodošel, sploh tak zunanji, neodvisen nadzor," je poudaril. "Slovenija je država z malo bankami, ki so tudi majhne v evropskem merilu, zato si prizadevamo, da bi bile vsaj nekatere slovenske banke vključene v ta enoten nadzor, sicer zadeva za nas nima nobenega pomena," je še dejal minister.

V povezavi z glasovalnimi pravicami, ki so problem za članice brez evra, na primer Poljsko in Švedsko, pa lahko Slovenija po ministrovih navedbah pristane na marsikateri kompromis, dokler obvelja načelo "ena država - en glas". Švedski finančni minister Anders Borg pa je ob prihodu napovedal, da se Švedska verjetno ne bo pridružila bančni uniji, zato bo danes po njegovih besedah "žalosten dan za Evropo".

Enotni bančni nadzor je ključen gradnik vizije od krize ozdravljene Evrope. Še posebej pomemben pa je zato, ker je pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma, s katero želi območje evra presekati gordijski vozel bančne in dolžniške krize, ki velja za glavno oviro pri premagovanju krize.