Ne samo pokojnine, tudi otroški dodatki bodo prihodnje leto višji

Ker je vedno več prejemnikov pokojnin v izredno težkem socialnem položaju, so v koaliciji še pred sprejetjem rebalansa letošnjega proračuna dosegli politično soglasje za izvedbo usklajevanja pokojnin januarja 2016 v primeru 2,5-odstotne gospodarske rasti leta 2014. 49 tisoč upokojencev namreč prejema manj kot 300 evrov, 1200 oseb pa celo manj kot sto evrov mesečno.

"Političnih zavez se bom držal in se jih držim," je bil v odgovoru na poslansko vprašanje jasen premier Cerar. Vlada bo po njegovih besedah naredila vse, da zavezo izpolni. Kot je dejal, se namreč zaveda, da pokojnine že nekaj časa niso bile usklajene in da je kriza prizadela tudi upokojence. Ob tem je dodal, da cilj te vlade niso gole številke in predstavitve gospodarske rasti, ampak je cilj "to, da slovenskemu človeku omogočimo človeka spodobno življenje".

Kaj pa drugi državljani? Sredi leta 2012 sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), z katerim je želela vlada zagotoviti vzdržnost javnih financ in zmanjšati proračunske izdatke, je največ sprememb prinesel na področju družinske politike. Torej pri nadomestilih, vrtcih, dodatkih, socialnih transferjih, študentski prehrani itd.

Ukrepi začasne narave V Zujfu je zapisano, da gre na področju družinske politike za začasne ukrepe, ki se izvajajo do leta, ki sledi letu, v katerem rast bruto domačega proizvoda (BDP) preseže 2,5 odstotka. Ker je Slovenija lani po prvih ocenah statističnega urada realno zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast, bi lahko po besedah ministrstva za delo in družino zaradi tega tudi ti ukrepi prenehali veljati. "Za oblikovanje politik bo primernejša uporaba natančnejše ocene rasti, ki bo objavljena avgusta," poudarjajo na ministrstvu. A po vsej verjetnosti bo tudi uradna napoved potrdila več kot 2,5-odstotno gospodarsko rast.

Upravičenci bodo, tako kot upokojenci z gospodarsko rastjo usklajenih pokojnin, višjih socialnih transferjev deležni šele leta 2016. Treba je namreč počakati na uradne podatke gospodarske rasti, ki bodo v uradnem listu objavljeni šele v začetku letošnje jeseni. Spremembe bodo nato uveljavljene prihodnje leto.

Ker je Zujf interventni varčevalni zakon, ne predvideva, kakšna bo gospodarska rast v letih, ki sledijo letu, ko bo gospodarska rast dosegla 2,5 odstotka BDP. Poenostavljeno to pomeni, da ko bodo začasni ukrepi enkrat sproščeni, ne bodo več vezani na doseganje rasti v prihodnjih letih. Teoretično je lahko rast pod 2,5 odstotka, pa ukrepi ne bodo znova začeli veljati. Za kaj takšnega bi bilo treba sprejeti nov Zujf.

Višina transferjev vezana na rast cen življenjskih potrebščin Na ministrstvu opozarjajo, da bodo v letu, ko se bodo pravice dodeljevale za več dohodkovnih razredov, prejeli več vlog, zato bo treba zagotoviti dodatna sredstva.

"Ob tem pa se bodo na drugi strani zaradi večje zaposlenosti in s tem višjih dohodkov gospodinjstev zvišali povprečni dohodki upravičencev, kar pomeni znižanje povprečne višine posamezne pravice. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) tudi za leto 2015 napoveduje izboljšanje razmer na trgu dela in večjo zaposlenost. Izračunov glede potrebnih dodatnih sredstev še nimamo, saj je višina transferjev vezana na objavljen indeks rasti cen življenjskih potrebščin," so zapisali v odgovoru. Natančne izračune tako lahko pričakujemo v drugi polovici leta.

Nekatere pravice za socialne transferje so vezane na dvoodstotno gospodarsko rast, nekatere pa na 2,5-odstotno rast. Kaj se bo spremenilo?

Otroški dodatek Pri otroških dodatkih sta bila z uveljavitvijo Zujfa sedmi in osmi dohodkovni razred ukinjena, otroški dodatek v petem in šestem dohodkovnem razredu pa znižan za deset odstotkov. Leta 2016 bosta ponovno uvedena sedmi in osmi dohodkovni razred, otroški dodatek v petem in šestem dohodkovnem razredu pa bo višji za deset odstotkov (vezano na dvoodstotno rast).

To pomeni, da bodo upravičenci za otroški dodatek v sedmem dohodkovnem razredu (povprečni mesečni dohodek na osebo v gospodinjstvu znaša med 643 in 824 evri) za enega otroka prejeli okoli 23 evrov mesečno, tisti v osmem dohodkovnem razredu (povprečni mesečni dohodek na osebo v gospodinjstvu znaša med 824 in 995 evri) pa okoli 20 evrov. Za tri otroke bodo upravičenci v osmem dohodkovnem razredu prejeli okoli 70 evrov mesečnega dodatka.

Denarna socialna pomoč Pri denarni socialni pomoči od 1. avgusta 2014 dalje osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 269,20 evra. Ta bo prihodnje leto zvišan na 288,81 evra (vezano na dvoodstotno rast).

Državna štipendija Cenzus za zadnji oziroma peti razred državnih štipendij se bo z zdajšnjih 53 odstotkov prihodnje leto zvišal na 64 odstotkov (vezano na 2,5-odstotno rast). Družinski prejemki Prav tako so na 2,5-odstotno gospodarsko rast vezani naslednji družinski prejemki: - pomoč ob rojstvu otroka znova postane univerzalna pravica, torej brez cenzusa (zdaj cenzus znaša 64 odstotkov povprečne plače), - dodatek za veliko družino znova postane univerzalna pravica, torej brez cenzusa (zdaj cenzus znaša 64 odstotkov povprečne plače), - zdajšnja omejitev na dvokratnik povprečne plače za nadomestila za brezposelnost se bo znova zvišala na 2,5-kratnik povprečne plače, - pri starševskem in očetovskem nadomestilu bo namesto 90 odstotkov osnove plače znova priznana stoodstotna osnova plače.