Največ denarja k nam prinesejo sosedje

Tujci so lani v Slovenijo neposredno vložili 11,7 milijarde evrov.

Po podatkih gospodarske zbornice je v naše gospodarstvo največ denarja, 5,6 milijarde evrov, prišlo iz Avstrije, več kot milijardo evrov so v Slovenijo vložili Švicarji, dobrih 817 milijonov evrov Italijani in 769 milijonov evrov Nemci.

Nemcem po vlaganjih pri nas sledijo Francozi in sosedje Hrvati, za njimi so Združeno kraljestvo, Belgija in Luksemburg.

Bližina manjša neenakomerno obveščenost Zakaj so poleg Avstrijcev, katerih vložek v naše gospodarstvo predstavlja slabo polovico vseh tujih naložb, med večjimi vlagatelji v Slovenijo tudi Italijani in Hrvati?

"Lokacija je pomembna, vlaganja v drugo državo lahko primerjamo s teorijo gravitacije. Večja kot je razdalja med državami, manjša je privlačnost med njimi. Bolj ko so si oddaljene, manj se med seboj poznajo. Bolj kot se države poznajo, večja je verjetnost, da bodo med seboj sodelovale. Z bližino narašča poznavanje in padajo informacijske asimetrije. Slovenci na primer manj vemo o Kitajski kot o Italiji. Tudi jezik poznamo. To so vse razlogi, ki vplivajo na vlaganje denarja v določeno državo." Tako o razlogih za daleč največji delež sosednjih držav pri naložbah v Slovenijo razlaga ekonomist Sašo Polanec. Kot dodaja, vzorec večje privlačnosti med državami, ki so si lokacijsko blizu, potrjujejo tudi raziskave.

Sicer pa je vlaganje v tujo državo pogosto povezano s trgovino. ''Če imaš več zunanje trgovine z določenimi državami, obstaja tudi večja motivacija za tuje naložbe. In bližje kot si, več je zunanje trgovine,'' pravi Polanec.

Največ denarja gre v finančne storitve in trgovino V obdobju 2011–2012 so tujci daleč največ vlagali v finančne storitve (niso zajete zavarovalnice in pokojninski skladi), sledita trgovina na drobno (izvzeta motorna vozila) ter posredovanje in trgovina na debelo (izvzeta motorna vozila).

Približno enako denarja so tujci vložili v proizvodnjo farmacevtskih surovin in preparatov ter v poslovanje z nepremičninami.

Po višini naložb sledijo oskrba z električno energijo, plinom in paro, proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja ter proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic.

Desetina tujih družb ustvari petino prihodkov Od skupno 59.726 družb jih je bilo po podatkih gospodarske zbornice lani pri nas popolnoma v lasti tujega kapitala 10 odstotkov, dobre tri odstotke jih je imelo mešani kapital.

Primerjava po prihodkih družb kaže, da so imele tiste, v katerih so v celoti lastniki tujci, 19,8-odstotni prihodkovni delež, družbe v mešani lasti pa 6,1-odstotni delež prihodkov.

Domača podjetja so imela lani 348.587 zaposlenih, tuja 60.833, podjetja v mešani lasti pa 25.638 zaposlenih.

Tujci priložnosti hitreje izkoristijo "Tujci imajo jasno definiran cilj, zakaj vlagajo. Pri podjetjih v državnem lastništvu ali z močno razpršenim lastništvom, kjer ni kontrolnih lastnikov, ponavadi cilj ni dobro definiran. Naša največja zavarovalnica recimo težko ve, ali zasleduje dobiček ali morda družbene cilje nizkih zavarovalnih premij," razlaga Polanec.

"Pri tujcih je nesporno, da želijo čim večji dobiček oziroma čim večjo prednost na našem trgu in so zato pripravljeni vanj tudi vlagati. Pogosto imajo dostopnejše finančne vire, zato lahko priložnosti hitreje izkoristijo."

Več birokracije, večja konservativnost A tuja podjetja so po drugi strani tudi precej konservativna in birokratska, saj pogosto zasledujejo cilje, kot je na primer letni obseg prodaje, ki jih potem vsako leto dvigajo za nekaj odstotkov.

"Njihova ambicioznost je omejena. V tem delu niso tako agilni kot nekatera mala podjetja, ki so zelo agresivna pri tem, da bi se širila, nimajo pa finančnih virov," dodaja Polanec.

Niso del lokalnih mrež Razlika je tudi v tem, da tuja podjetja niso del lokalnih mrež in so v manjši meri nagnjena h korupciji, imajo pa tudi ekonomijo obsega, kar se končno pozna v nižjih cenah, pojasnjuje ekonomist. Med prednostmi tujih podjetij Polanec navaja še prenos tehnologij, znanja in dobrih praks.