Država bi zaposlovanje mladih morala reševati sistemsko - s sprostitvijo vstopnih pogojev za opravljanje poklicev in spodbujanjem zaposlovanja za nedoločen čas, je prepričan Matej Lahovnik.
Namen ukrepa, s katerim vlada spodbuja zaposlovanje mladih, je dober, a logika bi morala biti drugačna, pravi Matej Lahovnik. Država je težavo začela reševati na napačnem koncu in zgolj delno, je prepričan.
Starejši varovani, mladi pa naj se znajdejo
Težava je po Lahovnikovih besedah predvsem ta, da smo družba, ki močno ščiti zaposlene, starejše od 50 let, za mlade pa velja načelo "se bodo že nekako znašli", in da imamo zakonodajo, ki ne spodbuja zaposlovanja za nedoločen čas. "Ker je obdavčitev plač visoka, ker so prispevki visoki in ker je zaposlitev za določen čas za delodajalce bistveno bolj ugodna kot za nedoločen čas."
Kot enega od poglavitnih ukrepov za več mladih zaposlenih Lahovnik poudarja večjo deregulacijo poklicev. "Mladi naletijo na bistveno preveč ovir za opravljanje določene dejavnosti. Še posebej to velja na področju prava, medicine in inženirskih poklicev, kjer interesne skupine, to so zbornice, postavljajo pogoje in nadzirajo vstop novih konkurentov v panogo."
Največja regulacija med državami Unije
Da je pri nas regulacija poklicev preostra, je Lahovnik poslušal še v obdobju, ko je bil minister. "Z evropske komisije so prihajala opozorila, da je Slovenija država v EU z največjim številom reguliranih poklicev. Tudi tam, kjer za regulacijo ni prav nobenega razloga."
In prav tukaj naj bi si zbornice najbolj prizadevale za to, da ostane, kot je. "Obstoječi izvajalci imajo interes, da dobijo mlade, ki zanje več let opravljajo zastonjsko in polzastonjsko strokovno delo, da lahko na koncu dobijo potrdilo o usposobljenosti za samostojno opravljanje dejavnosti. Mladi so ujetniki tega sistema." Zato bi se morala država težave, ki jo prinaša pretirana regulacija, lotiti bolj ambiciozno, je prepričan Lahovnik.
Najbolj ranljivi takrat, ko bi si morali ustvarjati družino
Mladi sredi dvajsetih let vstopijo v nekakšen prazen prostor, ugotavlja Lahovnik. "Med 25. in 30. letom, ko bi morali reševati stanovanjsko vprašanje in si ustvarjati družino, je za njih kritično obdobje, njihova eksistenca je najslabša." Zato rešitev ni v delnem reševanju težave, kar po Lahovnikovem mnenju so – kljub dobremu namenu – spodbude za zaposlovanje mladih.
Ne potrebujejo jamstva, le priložnost
K stvari bi bilo treba pristopiti sistemsko, je prepričan nekdanji minister za gospodarstvo, ki med opozarja tudi na pomanjkanje neprofitnih stanovanj na trgu in bolonjski študij, ki je prinesel ravno nasprotno od želenega: mladi danes študirajo dlje, kot so v starem študijskem sistemu.
"Mladi ne potrebujejo jamstva. Potrebujejo samo priložnosti in možnosti, da si sami začnejo ustvarjati kruh. Zaradi visoke stopnje regulacije poklicev, zaradi visoko postavljenih vstopnih pogojev pa to danes ni mogoče, ker jim interesne skupine v dejavnosti ne pustijo zraven," pravi nekdanji minister za gospodarstvo.
4
