Mercator se dogovarja za polletni moratorij na plačilo glavnic posojil

V Mercatorju so potrdili, da so s ključnimi bankami dogovor o polletnem moratoriju na odplačilo glavnice že sklenili, poroča časnik Dnevnik. Mercator je po poročanju časnika očitno prišel do točke, ko ne more več hkrati zagotavljati potrebne likvidnosti za nemoteno poslovanje in pri tem izpolnjevati vse ostrejših pogojev bank, ki Mercatorju z zmanjševanjem izpostavljenosti povzročajo nemalo težav. Balažič je namreč vsem bankam predlagal, da bi trgovec do konca letošnjega junija poravnaval le še obresti, ne pa tudi 1,1 milijarde evrov glavnice posojil. V Mercatorju pričakujejo, da se bodo dogovoru o polletnem moratoriju na odplačilo glavnice v kratkem pridružile tudi preostale banke. V prihodnjih mesecih bo potreben tudi dogovor o dolgoročnem reprogramu posojil Kakšen delež posojil je Mercatorju dejansko uspelo podaljšati, uradno ni znano. Prav tako ne, ali je dogovor veljaven, če k njemu ne pristopijo vse banke. Dogovor o moratoriju je sicer šele prvi korak, saj mora Mercator z bankami v naslednjih petih mesecih doseči tudi dogovor o dolgoročnem reprogramu posojil, poroča časnik. Sodeč po bilancah Mercatorja se družbi namreč letos izteče 500 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Pogajanja o zagotovitvi dolgoročno vzdržne strukture financiranja so se že začela, predstavniki največjih bank upnic pa naj bi se pred kratkim že sestali na skupnem usklajevalnem sestanku. Mercator naj bi lani odplačal za 90 milijonov evrov glavnic posojil Čeprav se Mercator sooča s padcem kupne moči in potrošnje, je samo lani po podatkih časnika odplačal za 90 milijonov evrov glavnic posojil, hkrati pa je plačal tudi za 52 milijonov evrov obresti. Kljub temu se je lani ročnost virov financiranja skupine Mercator opazneje poslabšala. Dolgoročne finančne obveznosti so se namreč znižale za skoraj 230 milijonov evrov, kratkoročne finančne obveznosti pa so se povzpele za slabih 140 milijonov evrov. K povečanju deleža kratkoročnih posojil so pomemben delež prispevale domače banke, ki si v vedno večjem številu prizadevajo za zmanjšanje izpostavljenosti do velikih komitentov. Uprava Mercatorja je nameravala letos odplačati okoli 250 milijonov evrov posojil, vendar je morala - tudi po zaslugi bank - konec lanskega leta začasno zaustaviti projekt monetizacije nepremičnin. Nekatere banke so namreč tik pred sklenitvijo dogovora o prodaji in ponovnem najemu več trgovskih centrov v Sloveniji od Mercatorja zahtevale dodatna zavarovanja svojih posojil in vpis hipotek na Mercatorjeve nepremičnine. Poleg tega banke niso želele sodelovati niti pri sofinanciranju projekta monetizacije oziroma so bile na to pripravljene le po zelo visokih obrestnih merah. Nadaljevanje projekta monetizacije nepremičnin je pričakovati šele sredi prihodnjega leta, vendar bo to odvisno tudi od tega, ali bodo tedaj Mercatorjeve nepremičnine še vedno neobremenjene s hipotekami. Ceno likvidnostnih težav že plačujejo dobavitelji Ceno likvidnostnih težav Mercatorja že plačujejo njegovi dobavitelji, na katere je trgovec po poročanju časnika že prenesel del svojih dolgov. "Zaradi zaostrenih likvidnostnih razmer v regiji smo bili že v prvi polovici lanskega leta prisiljeni podaljšati plačilne roke do svojih dobaviteljev," so za Dnevnik pojasnili v Mercatorju. Ob tem zagotavljajo, da v zadnjem času plačilnih rokov niso podaljšali. "Dogovor, ki smo ga sklenili z bankami, nam bo omogočil, da bomo svoje obveznosti tudi v prihodnje tekoče poravnavali," so še za Dnevnik dodali v družbi. "Težava je predvsem v finančnih trgih" Pri dogovarjanju z bankami ne gre za klasični moratorij, ki zahteva dodatne zaveze, kaj se sme oz. kaj ne. Gre za to, da Mercator usklajuje zmožnost odplačevanja svojih obveznosti z denarnim tokom, s tem pa tudi zmanjšuje riziko refinanciranja, je povedal član uprave, zadolžen za finance, Drago Kavšek. Kot je dejal, ni težava v tem, da Mercator ne more odplačevati svojih obveznosti, ampak je težava predvsem v finančnih trgih, ki želijo pospešeno zmanjševati svojo izpostavljenost.