Petek, 12. 1. 2018, 4.01
6 let, 9 mesecev
Letos še vlagajte v delnice, pazite se kriptovalut #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,78
7
Na obzorju trenutno ni razloga, zaradi katerega bi se prekinila pozitivna rast oziroma bikovski trend na svetovnih borzah, je prepričan Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Alte, naše največje družbe za upravljanje. Ta je včeraj predstavila investicijsko strategijo za leto 2018.
Stanovanik poudarja, da tako kot za vsakim dežjem posije sonce, tudi za vsakim sončnim obdobjem slej ko prej pade dež. Vlagatelje opozarja tudi pred nespametnim vlaganje v kriptovalute.
Vlagatelj ima 50 tisoč evrov. Glede na to, da banke že nekaj časa ponujajo skorajda ničelne obresti za vezane vloge, kam naj jih vloži, da ne bo preveč tvegal?
Naše napovedi kažejo, da smo lahko za letošnje leto optimistični tako glede razmer doma kot v tujini. Po eni strani zaradi gospodarske rasti, po drugi pa bo na podjetja pozitivno vplivala davčna reforma v ZDA, ki davčno razbremenjuje gospodarstvo.
Za zdaj borze rastejo, zato vlagateljem priporočamo tudi vlaganje v delnice. Drži, da so vrednotenja podjetij, ki kotirajo na borzah, precej visoka, ampak to še ne pomeni, da bodo vrednosti teh podjetij v prihodnosti nižje. Napovedujemo pa nižje donose kot npr. v 2017.
Kakšne so naložbene priložnosti v letošnjem letu?
Dogajanje bo pozitivno v vseh regijah, tako v ZDA in Evropi kot na razvijajočih se trgih, kot so Kitajska, Rusija, Indija in Brazilija.
Tudi razmere v posameznih panogah so razlog za optimizem. Priporočamo vlaganje v tako imenovane ciklične panoge, v katerih prodaja in dobički podjetij močno nihajo, skladno s spremembami v gospodarskih ciklih.
- V energetskem sektorju se stvari stabilizirajo, saj je cena nafte višja, kot je bila pred nekaj leti. To bo pozitivno vplivalo na dobičke podjetij.
- Okrevanje gospodarstva pozitivno vpliva na industrijska podjetja, saj podjetja, ki so njihovi kupci (kupci kapitalskih dobrin) zaradi višje prodaje in večjih kapacitet vlagajo v novo opremo in se širijo.
- Veliko je posameznih infrastrukturnih projektov v Aziji, tudi v ZDA.
- Geostrateška tveganja, torej konflikti po svetu, govorijo v prid obrambnemu sektorju, saj se bodo krepili obrambni proračuni.
- Povečana kreditna aktivnost je dobra novica za banke in druge finančne institucije.
Trenutno je glavno področje vlaganja, ki ga svetujemo, tehnologija. Najlažje je investirati v delnice, ki obljubljajo lepe zgodbe. Tudi če so drage. Od tehnologije za avtonomno vožnjo, ki se vgrajuje v avtomobile, do umetne inteligence in oblačnih storitev.
Tudi v trenutnem gospodarskem ciklu, od izbruha krize do okrevanja delniških trgov, je bila tehnologija tista, ki je vlekla voz naprej. Ko se bo ustavila, bo to signal, da vlagatelji že pričakujejo črne oblake nad delniškim trgom.
Katere delnice bodo letošnji hit?
V letošnjem izboru Alte so v Evropi delnice nemškega proizvajalca prevodnikov Infineon, še vedno so tukaj družbe Apple, Google in Amazon, pa tudi ameriška tehnološka družba Micron.
V drugih panogah svetujemo nakup delnic Bank of America, glede na dividendni donos pa je v Evropi stabilna naložba zavarovalna skupina Allianz. Med izbranimi so tudi delnice Deutsche Post. Izpostavil bi še delnice ameriškega obrambnega podjetja Raytheon.
Kaj pa naložbe v delnice energetskih družb?
V zadnjih letih so bili njihovi rezultati pod pritiskom. Marsikatere so imele celo izgubo. Vse to je negativno vplivalo na izplačilo dividend in poslabševalo njihove bilance. Z rastjo cene nafte pa se njihovo poslovanje izboljšuje, zato so tudi energetske družbe, na primer francoski Total, vse privlačnejše za vlagatelje.
Tudi pri Slovencih so veliki hit kriptovalute in podjetja, ki temeljijo na tehnologiji blockchain. Koliko denarja imate v kriptovalutah?
Vložil sem zelo malo denarja, ki sem ga že vnaprej odpisal. Dobičke sem že unovčeval in si povrnil prvotni vložek.
Zakaj ste jih kupili?
Dosti strank sprašuje o bitcoinu. Če nimaš nobenih izkušenj ali znanja, jim nimaš kaj reči. Če ne veš niti tega, kako se vlaga denar v kriptovalute, izpadeš tudi manj kredibilen pri morebitni kritiki.
Tudi če nisi nikoli vlagal v delnice, jim boš bolj slabo svetoval o delniških trgih. V rokah moraš imeti delnice, katere vrednost pade za 50 odstotkov. Šele potem spoznaš, kako se počutiš v tistem trenutku in kako težka je odločitev, ali priznati poraz ali pa počakati in upati, da se vse skupaj obrne.
Zdi se, da ima vsakdo znanca, ki je vložil in bogato zaslužil s kriptovalutami. Zakaj niste med njimi tudi vi?
Ne poznam jih dovolj, da bi suvereno trgoval z njimi. Moral bi biti podkovan v računalništvu, psihologiji in finančništvu, saj gre pri vlaganju v kriptovalute za kombinacijo tega.
Tudi svetovno znani vlagatelj Warren Buffet se je dolgo časa izogibal vlaganju v visoko donosne tehnološke delnice, ker naj ne bi dovolj dobro poznal panoge.
Sam vem, da o kriptovalutah ne vem veliko. Zato predvidevam, da je veliko udeležencev na trgu, ki se tega na žalost ne zaveda.
Koliko vaših kolegov iz finančnega sveta je začutilo priložnost in se iz borznega preusmerilo v kriptosvet?
Kar nekaj jih je. Treba je upoštevati tudi to, da je bilo leta 2006, ko sem začel delati v borzni industriji, ogromno finančnikov, borznih družb in družb za upravljanje. Do danes se je trg močno konsolidiral, posledično je manj tudi analitikov. Prehod v kriptosvet je bil zanje priložnost, da ostanejo v finančnem svetu.
Ali resnično sploh kdo ve, kaj pomenijo kriptovalute? Ali je mogoče dogajanje razložiti z ekonomskimi kazalniki, ali pa je v ozadju izključno špekulacija o nadaljnji visoki rasti njihove vrednosti?
Skrb vzbujajoče je, da ljudje, ki vlagajo v kriptovalute, o tem ne vedno praktično nič ali zelo malo. Povedati znajo zgolj nekaj floskul. Upal bi si reči, da ne poznajo razlik med najbolj uveljavljenimi kovanci, kot so bitcoin, ethereum in ripple.
Težko je tudi ovrednotiti kriptovalute. Borzni analitiki se lahko prepiramo o vrednosti delnice Appla in vsak zase ocenjujemo, kolikšno naj bo razmerje med ceno in dobičkom. Ko določimo ciljno ceno, se bo dejanska cena še vedno gibala 20 odstotkov navzgor in navzdol, pa smo še vedno znotraj realnih okvirjev.
Pri kriptovalutah je drugače. Ključno vprašanje je, ali verjameš, da bodo kriptovalute čez deset let povsod po svetu sprejete kot plačilno sredstvo.
Če tega ne verjameš, so v tvojih očeh ničvredne. Če pa verjameš, kako veš, ali je prava vrednost bitcoina tisoč evrov, 10 tisoč evrov ali sto tisoč evrov?
Mnogi vidijo kriptovalute kot možnost osvoboditve od dozdajšnjega sistema, v katerem so vse niti v rokah peščice ljudi in držav, bogati pa so kljub krizi postali še bogatejši.
V Evropi je finančni sektor precej reguliran. Ne trdim, da je regulacije preveč ali da glede na pretekle krize in škandale ni potrebna. Smo pa prišli v položaj, ko stranki že težko karkoli svetuješ, saj jo moraš opozoriti na ogromno tveganj. Hkrati moraš oceniti, ali je stranka morda preveč konservativna in ji ne smeš svetovati tvegane delnice.
Na drugi strani imamo popolnoma dereguliran svet, v katerem lahko vsakdo brez licence, znanja ali izobrazbe svetuje in pomaga pri nakupu kriptovalut v vrednosti deset tisoč evrov. To je smešno.
Tudi ko podjetje izdaja nove delnice na trgu in jih ponuja malim vlagateljem, pred tem potrebuje ogromno prospektov in odobritev regulatorjev. Paziti mora na ogromno stvari.
Tu pa imamo prve izdaje kriptožetonov (ICO), kjer ljudje preprosto in na lepe oči zbirajo denar. V zameno vlagateljem ponudijo zgolj obljubo, da bodo morda nekaj v prihodnosti izpolnili. Če obljubo prelomijo, vlagatelji ne morejo narediti nič (ali vsaj zelo malo).
Trenutno se v Sloveniji spet ukvarjamo z vprašanjem, ali so bili ljudje zavedeni pri najemanju posojil v švicarskih frankih. Poskuša se uveljaviti teza, da so ljudje premalo vedeli o valutnih tveganjih, istočasno pa Slovenci na veliko vlagajo v kriptovalute.
Tudi podjetja, ki temeljijo na tehnologiji blockchain, so pri Slovencih velik hit.
Treba je ločevati podjetja, ki delujejo v kriptosvetu.
Za nekatera bi lahko rekli, da gre za prevaro. Primerno se imenujejo, tako da jih vlagatelji povezujejo z blockchainom ali s kriptovalutami, vendar so dejansko lupine, ki proizvajajo zelo malo ali praktično ničesar. Jezdijo val kriptoevforije.
Potem so tu manjša podjetja, ki so zanimiva za vlagatelje, če bo tehnologija blockchain upravičila visoka pričakovanja.
Kriptovalut je vedno več, vsaka ima svoje prednosti in slabosti. V ozadju so drugačni algoritmi, infrastruktura ali namen. Najbrž ne bodo vse preživele, tudi če bodo kriptovalute čez deset let standard v našem življenju. Zato moraš imeti veliko sreče in vlagati v različna podjetja oziroma valute. Nekatera bodo propadla, druga bodo zelo uspešna.
S kriptovalutami je zanimivo povezana tudi visoka rast delnice ameriške tehnološke družbe Nvidia, ki se ukvarja z izdelavo grafičnih kartic in procesorjev. Z rastjo popularnosti kriptovalut in njihove cene se je povečalo povpraševanje po njihovih izdelkih, ki se uporabljajo pri rudarjenju za žetoni. Toda v realnosti je malo povezave med poslovanjem Nvidie in kriptovalutami. Pomembneje je, kaj si vlagatelji mislijo o tem.
Koliko so kriptovalute sploh relevantne v naložbenem smislu?
Za zdaj malo, kar je dobro. Ko je v poznih 90. počil internetni balon, je to močno vplivalo na borze in precej hitro tudi na realni sektor. Pri večini držav medtem ocenjujemo, da bo imel pok kriptobalona zanemarljiv vpliv na gospodarstvo.
Več škode bodo imela posamezna gospodinjstva. Veliko jih je vložilo po sto evrov ali morda tisoč evrov. Torej znesek, ki ga lahko izgubijo. Seveda bo veliko slabe volje. Še posebej, če se je vmes vrednost vložka v kriptovalute povečala na deset tisoč evrov, pa jih niso unovčili in bodo na koncu izgubili vse.
So tudi posamezniki, ki so na bankah najemali posojila in denar vlagali v kriptovalute, ob morebitnem poku pa jih ne bi več mogli vračati.
Količina denarja v kriptosvetu se v absolutnem znesku morda sliši velika, vendar je v relativnem še vedno majhna.
Kaj pa po posameznih državah?
Vlagatelji v Rusiji ali Južni Koreji so precej izpostavljeni do kriptovalut. Te države so že začele regulirati trg, zato bo to precej vplivalo na njihove vlagatelje. Regulatorji morajo pozorno spremljati, za koliko je prebivalstvo izpostavljeno do kriptovalut.
Veliko držav spodbuja nova podjetja in vlaganje v tehnologijo blockchain.
Po eni strani si želijo njihove uveljavitve, saj se s tem ukvarjajo predvsem mladi. Dobijo službe, hitro zaslužijo. Lahko bi rekli, da poteka redistribucija bogastva, denar se seli od starejše do mlajše populacije. Če pa se nekaj hudo zalomi, bodo mladi izgubili vse.
Ali bodo kriptovalute prevzele funkcijo zlata kot varnega pristana v času krize?
Upal bi si reči, da je bilo zlato v letu 2017 manj zanimivo za vlagatelje, ker se je pomemben del njih preselil v kriptovalute. Lahko bi jih razdelili v več skupin.
V prvo spadajo vlagatelji, ki investirajo na podlagi tehnične analize. Ne zanima jih, s čim trgujejo in kaj je v ozadju. Pomembni sta jim grafika in gibanje vrednosti. V slikah vidijo vzorce in na podlagi tega ocenjujejo, kam bo šla cena. Za njih so kriptovalute sijajne in so nanje presedlali z zlata.
V drugo spadajo ljudje, ki verjamejo v teorije zarote in se borijo proti tako imenovani globoki državi. V preteklosti so vlagali v zlato, ki naj bi bilo nekaj oprijemljivega. Zdaj so očitno našli kriptovalute, ki niso regulirane ali del zmanipuliranega sistema.
V tretjo pa spadajo ljudje, ki so videli, kako je njihov sosed podvojil ali celo podeseteril vložek. Tolčejo se po glavi, zakaj niso vložili v kriptovalute že takrat, ko so prvič slišali zanje. Želijo biti tisti, ki se naokoli hvalijo, koliko denarja so zaslužili, dejansko pa vlagajo na podlagi preteklih donosov.
Kako to, da ste kot finančna industrija proti kriptovalutam, saj prinašajo velikansko tveganje in vam hkrati jemljejo posel, po drugi strani pa vsi trgujete z njimi?
Nič ni narobe z vlaganjem v balon, če se zavedaš, da gre za balon. To pomeni, da si pripravljen na morebitne izgubo. Zato si pozoren in ga poskušaš ujeti ravno v trenutku, ko poči. Večina ga najbrž ne bo ulovila. Tisti, ki ne ve, da vlaga v balon, pa bo resnično izgubil.
Tudi velike banke so bile pred dilemo, ali vlagati v kriptovalute ali v tehnologijo blockchain. Zaradi istega razloga, kot sem ga že omenil. Zanje je to danes zanemarljiv vložek, hkrati bi lahko čez pet ali deset let močno zaostajali za morebitnim nadaljnjim trendom.
Nekateri vlagatelji se obnašajo povsem oportunistično. Iščejo in lovijo balone, s katerimi lahko veliko zaslužijo. Morda se označujejo za nasprotnike kriptovalut, vendar hkrati vidijo krasne pogoje za napihovanje balona.
Torej se kriptobalon napihuje?
Vprašanje je filozofsko. Balon običajno nastane, ko se ljudje ne zavedajo, da gre za balon. Če se večina ljudi tega zaveda in hkrati veliko ljudi tudi opozarja na to, težko nastane balon. Da gre za balon, bomo lahko rekli šele, ko bo počil.
Mnogi opozarjajo, da utegne že letos izbruhniti nova finančna kriza. Ob tem opozarjajo na delniški, obvezničarski in nepremičninski balon.
Obveznice in nepremičnine so res na visokih ravneh, a še ne bi rekel, da gre za balon.
Če eden od njih poči, kaj bo to pomenilo za preostale?
Če bi vrednost obveznic nenadno in zelo padla, bi imeli veliko težavo. To bi se poznalo vsepovsod in bi vplivalo tudi na gospodarstvo.
7