Podatki statističnega urada po navedbah ministra Franca Križaniča za finance kažejo, da se oživljanje slovenskega gospodarstva nadaljuje in da je sorazmerno stabilno ter varno.
Križanič ugotavlja, da se gospodarska rast, ki še vedno temelji predvsem na razmahu izvoza, pri čemer pa se povečuje tudi uvoz, kaže tudi v izboljšanih javnofinančnih prilivih in vpliva tudi na padanje števila brezposelnih oziroma na rast delovnih mest.
Zunanjetrgovinska bilanca se nekoliko poslabšuje
Finančni minister je poudaril še, da se zunanjetrgovinska bilanca predvsem zaradi neugodnih cenovnih gibanj na svetovnem trgu, predvsem pri cenah hrane, nekoliko poslabšuje, cene hrane in surovin pa vplivajo tudi na blago pospešitev inflacije, ki pa ostaja obvladljiva in blizu srednjeročnega cilja Evropske centralne banke.
Slovenija ostaja na varni strani
Križanič tako meni, da Slovenija ostaja na varni strani, vlada pa nadaljuje z vsemu ukrepi za rast potencialnega bruto domačega proizvoda oziroma za razvojni preobrat v gospodarstvu. Glavni učinki teh ukrepov se bodo po ministrovih besedah pokazali v prihodnje in zato pričakuje še boljše rezultate.
Temeljni problem gospodarstva je gradbeništvo
Tudi Križanič kot temeljni problem slovenskega gospodarstva v tem trenutku izpostavlja gradbeništvo, ki zavira rast. V prvem četrtletju je bila gradbena dejavnost globoko pod primerljivo lansko rastjo, že takrat pa je bila zelo nizka.
Kot pravi Križanič, na ministrstvu pripravljajo ukrepe za pomoč gradbeništvu. Med temi je omenil dodatna poroštva in poziv izvajalcem javnih naročil, naj ne dopuščajo več cenovnega dumpinga oziroma stalnega zniževanja ponujenih cen med ponudniki gradbenih storitev, saj ima to negativni vpliv na sektor. Ukrepi bodo predstavljeni v kratkem, so pa še v medresorskem usklajevanju.
BDP se je v prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim trimesečjem lani realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,3 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala 2,1 odstotka.
Cene življenjskih potrebščin so se zvišale
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se maja medtem v primerjavi z aprilom v povprečju zvišale za 0,8 odstotka. Rast cen na letni ravni je znašala 2,2 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa je bila 1,9-odstotna.
Brez pokojninske reforme možni boleči ukrepi
Minister se je dotaknil tudi pokojninske reforme. Opozoril je, da za primer, da ne bo deležna podpore, na finančnem ministrstvu pripravljajo interventni zakon, ki bo radikalno omejil zaposlovanje v javnem sektorju. V nadaljevanju pa bodo potrebni dokaj boleči ukrepi na različnih področjih.
Reforma iz začetka 90. let ni bila dobro premišljena
Če se bodo pokojnine še naprej izračunavale na tak način kot zdaj, potem morajo sedanji zaposleni upoštevati, da bodo imeli zelo nizke pokojnine, je povedal Križanič. Reforma iz začetka 90. let ni bila dobro premišljena, je ocenil in dodal, da so jo verjetno sprejeli zato, ker so bile v začetnem obdobju pokojnine še stabilne, a so se sčasoma začele zniževati.
Če reforme ne bo, bo treba dodatno privarčevati 300 milijonov evrov na leto, je že večkrat predstavljeno številko ponovila generalna direktorica direktorata za proračun Alenka Bratušek.
Da bomo lahko vsaj na srednji rok izplačevali pokojnine, kot jih zahteva obstoječa zakonodaja, bo treba prihraniti 220 milijonov evrov letno, nadaljnjih 50 milijonov evrov bo vsako leto potrebnih zaradi pričakovane enoodstotne letne rasti števila upokojencev, zadnjih 30 milijonov evrov pa odpade na višje stroške servisiranja zadolževanja.
Sloveniji grozi znižanje bonitetne ocene
Mednarodne inštitucije nas že vsaj dve leti opozarjajo, da Sloveniji v primeru nesprejetja pokojninske reforme grozi znižanje bonitetne ocene, je še izpostavila Bratuškova, Križanič pa je dodal, da se nam v primeru potrditve pokojninske reforme ni treba bati, da javnega ravnotežja ne bomo obvladovali in ostali v klubu tistih držav, ki poganjajo gospodarsko rast.
Masten: Gospodarska rast je v skladu s pričakovanji
Ekonomist Igor Masten je medtem ocenil, da ekonomska aktivnost v Sloveniji še naprej ostaja šibka, kar je v skladu s pričakovanji. V kratkem po njegovih besedah tudi ni mogoče pričakovati izboljšanja.
"Znakov o izboljšanju v doglednem času ni"
Masten je spomnil, da podatki kažejo na šibko investicijsko aktivnost. "Izvoz sicer raste, a ne sledi v polni meri tokovom v glavnih trgovinskih partnericah. Vse skupaj ostaja šibko," je dejal. V prihodnosti pričakuje nadaljevanje teh trendov. "Čisto nobenih znakov ni, da bi se v domači ekonomiji stvari v doglednem času bistveno izboljšale," je še pojasnil Masten.
2
