Kdo je dobil 18 milijard kreditov?

Revija Reporter podrobno razkriva poročilo, ki ga je že lani pripravila Banka Slovenije in je slovensko javnost že šokiralo. To poročilo je bilo tudi eden od osnovnih dokumentov, na podlagi katerega se je Janševa vlada odločila za ustanovitev slabe banke, v njem pa je opisano, kdo je dobil 18 milijard evrov kreditov, kolikor so jih dale banke. Del slovenske opozicijske politike nasprotuje slabi banki, ki naj ne bi imela podpore v Evropski uniji in Mednarodnem denarnem skladu, čeprav je ekonomist Jože P. Damijan opozoril, da so "poznavalci" opozorila mednarodnih finančnikov očitno slabo brali, saj ne nasprotujejo slabi banki, ampak samo opozarjajo, da je treba čim prej sprejeti podzakonske akte. Toda očitno se nekdo boji, da ne bi v javnost prišel dokument, ki razkriva, kdo je pravzaprav kriv za dve milijardi evrov bančnih slabitev v letih 2010 in 2011. Ta seznam in poročilo zdaj razkriva revija Reporter. Banka Slovenija pojasnjuje, da je portfelj vseh bank sestavljen iz 18 milijard kreditov. Ko se je začela kriza, se je povečala plačilna nedisciplina, s tem pa tudi slabitve bank. Če jih je bilo leta 2007 "samo" 161 milijonov evrov, jih je bilo leta 2011 že 1,2 milijarde evrov. Najbolj pa izstopajo prav tri največje državne banke – NLB, NKBM in Abanka. "Po ocenah Banke Slovenije je 31. maja lani NLB imel za 878 milijonov evrov izkazanih slabitev, NKBM jih je imel za 229,4 milijona, Abanka pa za 251,8 milijona evrov," poroča revija Reporter. Navaja še, da je med 50 največjimi dolžniki NLB-ja 25 teh že v stečaju, pri dolžnikih NKBM-ja jih je med 50 največjimi kar 29 v stečaju, Abanka pa ima 21 stečajnikov.

Če je denar od stečajnikov skoraj izgubljen, utegne biti izgubljen tudi denar od kreditov podjetjem, ki sicer še "živijo", so pa njihove obveznosti do bank označene z zelo tveganima ocenama C in D. Daleč pred vsemi je Merkur z 285 milijoni evrov, sledijo pa kranjska Sava (235,7 milijona evrov), Pivovarna Laško (181,4 milijona evrov), ACH (126,4 milijona evrov) in T-2 (124,9 milijona evrov). Največ dolga seveda pade na pleča treh največjih državnih bank. Največ pa podjetja dolgujejo NLB-ju. Njeni največji dolžniki v segmentu slabih terjatev so: SCT (207,8 milijona evrov), Zvon 1 holding (207,1 milijona evrov), Energoplan (138,9 milijona evrov), Vegrad (135,3 milijona evrov) in Primorje (127,9 milijona evrov).