Kako so se Latvijci izkopali iz krize

Lanska, 4,5-odstotna rast bruto družbenega proizvoda (BDP) je bila med najboljšimi gospodarstvi osrednje Evrope in Baltika. Tudi letos naj bi po napovedih njihov BDP zrasel za več kot štiri odstotke, Sloveniji napovedujejo zgolj 0,8-odstotnega.

S takojšnjo stabilizacijo javnih financ in finančnega sistema je latvijska vlada zagotovila gospodarsko rast, s hitro fiskalno prilagoditvijo pa omilila vse večji družbeni pritisk. Z odločitvijo za pridružitev evroobmočju kot izhodni strategiji se je vlada vzdržala skušnjave, da bi nadomestili strukturne reforme z monetarnimi ukrepi. Izpeljava strukturnih reform v povezavi z investicijskimi programi, podprtimi s sredstvi EU, so bile ključen instrument za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti.

Latvija se je po večletni izjemni rasti, celo najvišji v EU, ki je temeljila na močnem zunanjem zadolževanju in plačilnobilančnem neravnotežju, ob izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize ter propadu druge največje latvijske banke Parex novembra leta 2008 znašla v resnih težavah.

BDP od vrhunca gospodarskega razmaha klecnil za 37 odstotkov Reševanje oziroma podržavljanje banke je latvijski proračun pahnilo v rdeče številke, saj je morala država v banko vložiti 1,4 milijarde evrov. Dvomilijonska baltska država, ki je istega leta kot Slovenija vstopila v EU, je izgubila dostop do finančnih trgov in zabredla v globoko recesijo. Obseg BDP-ja se je v prvih devetih mesecih leta 2009 skrčil za 18 odstotkov, od vrhunca gospodarskega razmaha pa izgubil kar 37 odstotkov. A že leta 2011 so Latvijci ponovno zabeležili pozitivno rast.

Latvijska vlada je Mednarodni denarni sklad (IMF) in EU zaprosila za 7,5 milijarde evrov pomoči. Pogoj za pomoč je bila drastična izvedba varčevalnih ukrepov, stabilizacija javnih financ in izvedba strukturnih reform. Latvija je bila za Madžarsko druga evropska država, ki je zaradi finančne krize zaprosila za pomoč evropske institucije.

Kaj so naredili, kar Slovenija še ni? Vlada je po navodilih Bruslja začela z ukrepi za izhod iz krize. Stabilizirala je javne finance in finančni sektor, domačo valuto vezala na evro, si zastavila pridružitev evroobmočju v letu 2014, izboljšala učinkovitost javne uprave, izpeljala strukturne reforme davčnega, zdravstvenega in izobraževalnega sistema in spodbujala gospodarsko rast s črpanjem evropskih sredstev.

Med ukrepi iz varčevalnega paketa so bili tudi 20-odstotno znižanje plač v javnem sektorju in državni upravi, desetodstotno znižanje pokojnin, znižanje neobdavčenega mesečnega dohodka ter znižanje minimalne plače z 250 na 200 evrov. S tem so se proračunski odhodki zmanjšali za 714 milijonov evrov, kar je okoli deset odstotkov proračunske porabe.

Ponoven zagon gospodarstva je vlada zagotovila še s konsolidacijo fiskalne politike, učinkovitimi spodbudami za gospodarsko rast in zagotavljanjem socialne varnosti. Obdobje upravičenosti do prejemanja nadomestila za brezposelnost so celo podaljšali.

Polovico javnih objektov preprosto ukinili Število javnih objektov, kot so bolnišnice in šole, ter državnih agencij se je od leta 2009 do danes prepolovilo. Število javnih uslužbencev pa zmanjšalo za 26,5 odstotka oziroma 21 tisoč zaposlenih.

Davek na dodano vrednost so zvišali za tri odstotne točke na 21 odstotkov, prispevke za socialno varnost pa za enoodstotno točko na 34 odstotkov. Zvišali so tudi trošarine na gorivo, alkohol in tobak, ukinili oprostitev plačila trošarin za biogoriva in uvedli trošarine za plin.

Z novimi davki na nepremičnine so uvedli progresivno lestvico za rezidenčne nepremičnine, obdavčili neobdelane kmetijske površine in več pooblastil prenesli na lokalno samoupravo.

Avtomobilski trg so obdavčili z višjimi in bolj progresivnimi davki, prav tako so bolj obdavčili uporabo službenega vozila za zasebne namene. Uvedli so davek na kapitalske dobičke in kapitalske prihodke.

Fiskalna konsolidacija je zajela še področje izobraževanja, zdravstva, obrambe in zmanjševanja administrativnih ovir.

Latvija je z novim letom postala 18. članica območja evra, kar so Latvijci sprejeli precej skeptično.

V tujini dela 300 tisoč mladih Latvijcev Državi je uspelo tujo pomoč odplačati, javnofinančni primanjkljaj skrčiti s skoraj 10 odstotkov BDP leta 2009 na okoli 1,5 odstotka BDP. Javni dolg je s 40 odstotki BDP precej pod maastrichtsko mejo 60 odstotkov. Privatizacija je večinoma končana. Država se je vrnila h gospodarski rasti, kar v Rigi in Bruslju označujejo za uspeh, a cena tovrstnega prilagajanja je bil velik padec že tako ne ravno visokega standarda. Povprečna mesečna plača je lani znašala 516 evrov neto.

Kljub zavidljivi gospodarski rasti pa brezposelnost ostaja velik problem in ostaja okoli desetih odstotkov. Iz države se je v zadnjih letih izselilo veliko ljudi, predvsem mladih. V tujini tako trenutno dela okoli 300.000 Latvijcev.