Čiščenje snega okoli vašega doma ali pospravljanje stanovanja lahko od zdaj povsem legalno prepustite posamezniku, ki si želi dodatnega zaslužka. A zanj boste morali odšteti devet evrov več.
S sistemom vrednotnic za osebno dopolnilno delo je z novim letom v celoti zaživel zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Vrednotnice oziroma vavčerji izvajalcem del prinašajo pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, česar do zdaj priložnostni delavci niso bili deležni. Delo lahko opravljajo le fizične osebe (zaposleni, brezposelni, upokojenci, dijaki, študentje, tujci ali osebe brez državljanstva) za druge fizične osebe.
S plačilom vrednotnice naročnik del izvajalcu del pokrije plačilo prispevkov za socialno varnost. S prvim januarjem jo je mogoče kupiti le na upravnih enotah, v prihodnjih mesecih pa tudi prek spletnega portala e-uprava.
V registru že devet tisoč izvajalcev osebnega dopolnilnega dela
Od prvega januarja dalje mora tako vsakdo, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, le tega priglasiti na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). To lahko stori prek spletne strani Ajpes ali fizično na upravni enoti. Ob tem mora posredovati davčno številko in kontaktne podatke ter navesti dela, ki jih želi opravljati. S tem se izvajalec storitve uvrsti na javno dostopen seznam izvajalcev, na katerem je trenutno mogoče izbirati med več kot devet tisoč osebami. Na ministrstvu za delo upajo, da jih bo čez eno leto še enkrat več. Posameznik lahko delo opravlja le na podlagi vrednotnice, ki se glasi na njegovo ime.
Storitve, za katere mora vavčer kupiti naročnik dela, so:
- občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri čiščenju stanovanjskih nepremičnin ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin (vrtnarjenje, košenje trave, odmetavanje snega),
- občasna pomoč pri kmetijskih delih,
- občasno varstvo otrok,
- pomoč starejšim, bolnim in invalidnim osebam na domu, tudi spremstvo oseb, ki potrebujejo nego,
- občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih obveznosti,
- občasno prevajanje in lektoriranje,
- izvajanje umetniških vsebin ob zasebnih dogodkih,
- občasna pomoč pri oskrbi hišnih ljubljenčkov na domu lastnika živali.
Dela, za katera mora vavčer kupiti izvajalec sam, pa so:
- izdelovanje, popravilo in prodaja različnih izdelkov, ki jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno ali po tradicionalnih postopkih,
- nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč,
- izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti,
- mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.
Naročniku storitve se ne bo treba nikamor priglašati. Ko bo želel najeti izvajalca, ki bi mu očistil sneg z dvorišča ali pokosil zelenico, bo na Ajpesu zgolj pregledal seznam izvajalcev, izbral primerno osebo, se z njo dogovoril o pogojih dela, terminu in ceni ter na upravni enoti kupil vavčer. Zanj bo moral odšteti devet evrov, od katerih bo sedem evrov namenjenih za plačilo pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvajalca (to je enako minimalnemu prispevku za pokojninsko zavarovanje), dva evra pa za zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.
Ena vrednotnica pomeni en dan pokojninske dobe
Ena vrednotnica oziroma vavčer bo izvajalcu storitve zagotovila en dan pokojninske dobe. Ko bo izvajalec v enem mesecu pridobil vavčerje v vrednosti dobrih 200 evrov, si bo s tem zagotovil celotno mesečno obveznost za pokritje pokojninske dobe. Vrednotnica bo veljala za koledarski mesec, pridobljena pa mora biti najpozneje pred začetkom opravljanja dela.
Ko boste torej iskali gospo za čiščenje svojega stanovanja, boste kupili vavčer, čistilka pa bo lahko vaše stanovanje legalno čistila vsak dan. Koliko ji boste plačali za opravljeno delo, bo odvisno od dogovora z njo. Za storitev vam bo morala izdati račun in davčni upravi mesečno poročati o prihodkih. Naslednji mesec bo treba državi odšteti novih devet evrov. Če posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti novo vrednotnico.
Kazni po novem precej zasoljene
Posamezniki lahko osebno dopolnilno delo opravljajo vse leto, omejitve pa zadevajo znesek, ki ga lahko zaslužijo v polletju ali v vsem letu. Tako je polletna omejitev zaslužka določena pri slabih treh tisočakih, letna pa pri slabih šest tisočakih. Za nadzor je zadolžena finančna uprava (Furs), ki vas v primeru dela na črno (gre za t.i. šušmarje) lahko oglobi s kaznijo med tisoč in sedem tisoč evri. Od 500 do 2.500 evrov pa se kaznuje posameznik, ki ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno.
4
