Kaj Sloveniji prinaša denar iz tujine

Slovenija ima sodeč po eni izmed nedavnih raziskav precej nižji delež tujega kapitala v podjetjih kot nekatere druge države srednje Evrope. V čeških podjetjih je tujega kapitala, denimo, štirikrat več, podobno je na Slovaškem. A kaj bi nam več tujega kapitala pravzaprav prineslo, kakšni bi bili njegovi učinki? Prelivanje pozitivnih učinkov v naše gospodarstvo "Odsotnost tujega kapitala ima hude posledice. Ker imajo tuje neposredne investicije izrazito pozitivne učinke na gospodarstvo v smislu spillover učinkov, to je učinkov prelivanja svežega znanja, tehnologij in novih, drugačnih, sodobnejših pristopov korporativnega upravljanja podjetij," razlaga ekonomist Matej Lahovnik. "Pri tujih podjetjih so zelo jasne prakse korporativnega upravljanja, sistemi kontrolinga, stvari tečejo. Če pogledamo podjetja, kjer tujega kapitala ni, so nekatera tudi dobra, ampak v povprečju, po rezultatih, to kažejo raziskave, ki smo jih opravljali tudi na ekonomski fakulteti, so podjetja s tujim kapitalom uspešnejša kot podjetja, ki takšnega kapitala nimajo," pojasnjuje Lahovnik in pristavlja, da s tujim kapitalom praviloma pridejo tudi nova delovna mesta. Tobačno in Zlatorog so pogubili ravno tujci A ne vselej, saj ima Slovenija ravno s tujim kapitalom iz preteklosti tudi negativne izkušnje. "Tobačno tovarno so kupili verjetno zato, da so jo potem zaprli, Zlatorog zato, da so ga uničili, ves razvoj je šel k vragu, pa še kaj bi se dalo našteti. Mislim, da iz teh bridkih izkušenj izpred dvajsetih let izvira strah pred tujim kapitalom v Sloveniji," razmišlja ekonomist Zarjan Fabjančič. Tuj kapital da ali ne, ta dilema sicer vedno obstaja, pravi Lahovnik. "Pri infrastrukturnih podjetjih je dilema, v kolikšni meri spustiti v državo tuj kapital. Vendar je v zadnjem času v tujini ustaljena praksa, da se kapital spušča tudi v takšna podjetja. Tako so recimo velika pristanišča ali v mešani ali v lasti zasebnega kapitala. Nihče namreč ne vlaga v infrastrukturno podjetje, da bi ga zaprl, infrastrukture pa tudi ne more odnesti v svojo državo. Strah pred tem, da bi nekdo vložil v slovenske železnice in odnesel tire s sabo, je odveč," dvomljivce miri nekdanji gospodarski minister. Kdor vlaga, hoče imeti odločilen vpliv na odločanje Dogaja se, da država v določene panoge tujce sicer spušča, a ne prek določenega lastninskega deleža. "Moja izkušnja je, da tujci ne bodo vlagali v podjetja, v katerih bo država še naprej večinski lastnik. Če se Slovenija odloči, da imamo nekatera podjetja večinsko v državni lasti, potem je težko pričakovati, da se bo pojavil resen investitor z namenom vložiti milijardo evrov v razvoj, saj ne bo imel odločilnega vpliva na upravljanje družbe," izpostavlja Lahovnik. V tujini je stvar jasna, pravi: "Tisti, ki vlaga, ki prinese denar, tudi odloča, kaj bo s tem denarjem. Da bi nekdo prinesel denar, odločala bi pa namesto njega država, tega tujci pri nas ne bodo gledali. Le kdo od nas bi vložil v firmo, ki je v večinski državni lasti?" se sprašuje. Smo sposobni oceniti resnost namer tujcev? Čeprav je tuj kapital Sloveniji prinesel, kot je dejal, tudi nekaj bridkih izkušenj, Zarjan Fabjančič razmišlja, da bi danes pri nas posloval drugače. "Menim, da če bi danes prišel k nam tuj kapital, bi razvojno prispeval, ne bi prišel samo zato, da uniči konkurenco." Podobno kot Lahovnik tudi Fabjančič kot pozitivne izpostavlja spillover učinke: "Če je tujec zainteresiran za razvoj podjetja, potem je tega učinka kar veliko. Ne vem pa, ali smo v Sloveniji kot prodajalci sposobni oceniti, koliko je kupec 'resen' v smislu, da gleda tudi na razvoj podjetja v Sloveniji," zaključuje Fabjančič.