Torek,
10. 2. 2015,
18.06

Osveženo pred

7 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 10. 2. 2015, 18.06

7 let, 7 mesecev

Je Banka Slovenije prirejala dokumente?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Dokumenti in pričevanja, do katerih se je dokopala TV Slovenija, Banko Slovenije bremenijo, da je prirejala datume in podatke o kapitalski ustreznosti bank.

Medtem ko razlaščeni imetniki obveznic in delnic v podržavljenih bankah čakajo na odločitev ustavnega sodišča, ali je bilo to dejanje protiustavno ali ne, so spletne Finance v ponedeljek objavile prepis pogovora med svojim kolumnistom Tadejem Kotnikom in njegovim neimenovanim znancem iz Banke Slovenije. Ta med drugim razkriva, da so bili podatki, ki so bili podlaga za ukrepe Banke Slovenije v nato podržavljenih bankah, domnevno prirejeni

Izredno stanje na Banki Slovenije Kot danes poročata Viki Twrdy, Florjan Zupan za TV Slovenija, viri TV Slovenija trdijo, da je na Banki Slovenije 18. decembra 2013 vladalo izredno stanje. Razlog naj bi bila seja ustavnega sodišča, ki je na ta dan odločalo o začasnem zadržanju novele zakona o bančništvu. Ta je bila zakonska podlaga za izbris podrejencev.

Evropska komisija je še isti dan, torej 18. decembra, izdala dovoljenje za državno pomoč petim bankam. Komisija je odobrila načrta prestrukturiranja za NLB in NKBM ter pomoč za nadzorovano likvidacijo Factor banke in Probanke. Prav tako je za zagotavljanje finančne stabilnosti začasno odobrila pomoč za Abanko Vipa. Slovenija je tako 18. decembra iz Bruslja dobila zeleno luč za dokapitalizacijo bank ter v primeru NLB, NKBM, Probanke in Factor banke tudi za prenos slabih terjatev na slabo banko.

A dokument, ki ga je pridobila TV Slovenija, kaže, da je centralna banka svojo odločitev za izbris datirala na 17. december, torej dan prej, preden je dovoljenje dal Bruselj, še poroča televizija.

Kako je BS dobila podlago za izbris Slovenija je morala, da je od Evropske komisije dobila dovoljenje za državno pomoč, izkazati kapitalsko podhranjenost sistemskih bank. Evropska komisija naj bi po poročanju TV Slovenija želela breme reševanja bank prevaliti tudi na imetnike vrednostnih papirjev, zato je vztrajala pri izbrisu, ki pa je zakonsko mogoč le ob negativnem kapitalu bank.

Po poročanju televizije naj bi dve reviziji kar najslabše ovrednotili bilance domačih bank, s tem pa je Banka Slovenije dobila razlog za izbris. Zunanji revizijski hiši, ki sta reviziji opravljali, naj bi, da bi se izognili odgovornosti, navedli tudi, da odstopata od veljavnih revizijskih standardov.

Mali delničarji zahtevajo odgovornost Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je pristojne organe pozvalo, naj uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije zaradi ukrepov Banke Slovenije v nato podržavljenih bankah. V DMS so pozvali, naj pristojni preiskavo uvedejo predvsem zoper vodstvo Banke Slovenije in vodje ključnih oddelkov, na policijo pa so tudi uradno podali naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj, so sporočili iz društva.

Banka Slovenije: Ukrepe presoja sodišče, Banka Slovenije pa bo odločitev spoštovala V Banki Slovenije so ponovili, da je omenjene ukrepe sprejel svet Banke Slovenije, ki je po zakonu edini pristojen sprejemati tovrstne odločitve. "Ukrepe presoja sodišče, Banka Slovenije pa bo, ko bo znana odločitev sodišča, to spoštovala," so povedali in napovedali, da se "zato v zvezi s to temo umikajo iz medijskih razprav".

Ustavno sodišče je novembra lani odločilo, da se bo v postopku ustavne presoje zakona o bančništvu in novele tega zakona, ki je bila ena od podlag za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank, z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU v Luksemburgu. Do odločitve Sodišča EU je ustavno sodišče postopek za oceno ustavnosti prekinilo.

Po navedbah MDS je skupna vrednost odpisa lastnikov podrejenih obveznic v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in v Banki Celje dosegla 597,25 milijona evrov. V vseh teh bankah pa so izbrisali 101.308 delničarjev, navajajo. Zaradi razlastitve je bilo doslej vloženih več različnih tožb proti vsem omenjenim bankam in proti Banki Slovenije.