Hrvaški se je vstop v EU obrestoval. Kaj pa Sloveniji?

Hrvaška je v EU vstopila šele 1. julija 2013, kar je bistveno pozneje kot države, s katerimi se običajno primerja, in v slabem gospodarskem položaju. Koristi so bile zaradi tega nekoliko manjše, a članstvo se je naši južni sosedi vseeno obrestovalo.

Poenostavljen prost pretok blaga, storitev in kapitala je najmlajši članici evropske družine največje koristi prinesel v izvoznem sektorju. Hrvaška podjetja so lani v države EU izvozila za 6,6 milijarde evrov blaga in storitev, kar je 11,7 odstotka več kot leto prej. Izvoz v EU predstavlja dve tretjini vsega izvoza. Večkratno povečanje tujih investicij Večkratno so se povečale tudi tuje investicije na Hrvaškem, kamor se je lani steklo za 2,9 milijarde evrov tujih investicij. Tujci so v zadnjih dvajsetih letih v hrvaška podjetja vložili skoraj 30 milijard evrov, našim južnim sosedom pa v tem času ni uspelo privabiti večjih tujih neposrednih oziroma greenfield investicij, ki ustvarjajo bistveno več novih delovnih mest.

Tretja pomembna korist priključitve EU je možnost črpanja sredstev iz evropskih skladov. Hrvaški je tako do leta 2020 na voljo 10,7 milijarde evrov sredstev, ki lahko pomembno prispevajo k dvigu bruto domačega proizvoda. Najbolje so sicer do zdaj evropski denar izkoristili Čehi, najslabše Romuni.

A Hrvati se ne zanašajo preveč na evropski denar, saj želijo postati družba, ki ne bo odvisna od sredstev EU, je za Jutarnji list dejal veleposlanik v hrvaškem predstavništvu Evropske komisije Branko Baričević. Kaj pa Slovenija? Slovenija je lanski izvoz v EU v primerjavi z letom prej okrepila za 6,9 odstotka, na 23 milijard evrov, kar je rekordno visoka vrednost. Med glavnimi trgovinskimi partnericami se je izvoz najbolj povečal na Hrvaško, v Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Tako visoke rasti letos sicer ne gre pričakovati, a gospodarstveniki vseeno napovedujejo od tri- do petodstotno rast.

V Slovenijo so lani tuja podjetja, ki imajo več kot desetodstotni delež v podjetjih s sedežem v Sloveniji, investirala 8,4 milijarde evrov, s privabljanjem tujih neposrednih investicij pa ima velike težave tudi Slovenija. Gospodarsko ministrstvo na tem področju sicer napoveduje večjo angažiranost ter meni, da lahko Slovenijo ponudimo kot center za raziskave in razvoj, center za zeleno gospodarstvo in logistični center. Hrvaška podjetja več vlagajo v Sloveniji kot obratno Investicijske smernice so se sicer v zadnjih dveh letih precej spremenile. Hrvaška podjetja danes več vlagajo v Sloveniji kot obratno. Najbolj so odmevali nedavni prevzemi slovenskih podjetij Droga Kolinska, Mercator in Žito, ki so jih kupile hrvaške družbe Atlantic grupa, Agrokor in Podravka. Medtem ko so bile od leta 1993 do leta 2013 vse hrvaške naložbe v Sloveniji vredne 253 milijonov evrov, so samo lani hrvaška podjetja v Sloveniji vložila 229 milijonov evrov.

Slovenija se je konec lanskega leta po porabi sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2007–2013, ki se izteče konec leta, uvrstila na 10. mesto med 28 državami članicami EU. Upravičencem je v tej finančni perspektivi za izvedene aktivnosti izplačala skoraj 3,4 milijarde evrov oziroma 83 odstotkov razpoložljivih sredstev.

Slovenija lani porabila največ evropskega denarja po letu 2007 Slovenski proračun je lani v razmerju do evropskega ustvaril 633 milijonov evrov presežka, kar je največ po letu 2007. V novem proračunskem obdobju EU 2014–2020 bo imela Slovenija na voljo okoli 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev.