Grški parlament o varčevalnem proračunu za 2011

Vladajoči socialisti premiera Georgeja Papandreuja imajo v 300-članskem parlamentu večino 156 poslancev, zato naj bi bil proračun po pričakovanjih sprejet, čeprav si niti poslanci vladajoče stranke Pasok niso enotni, ali je varčevalna strategija pravilna. "Imam občutek, da sem nogometaš, ki se ne sme dotakniti žoge," je menil neimenovani poslanec iz vrst socialistov, Papandreu pa je napovedal, da se bo v prihodnjih tednih sestal z vsemi poslanci svoje stranke Pasok in prisluhnil njihovim stališčem. Opozicijske stranke so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa proračunu odrekle podporo. Zvišanje davka na dodano vrednost Proračun za leto 2011 predvideva 14 milijard evrov prihrankov, Grčija pa naj bi javnofinančni primanjkljaj v prihodnjem letu oklestila s pričakovanih letošnjih 9,4 odstotka na 7,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Varčevalni ukrepi predvidevajo krčenje izdatkov za zdravstvo, zvišanje davka na dodano vrednost in znižanje plač javnih uslužbencev. Grški državljani varčevalno naravnanemu proračunu močno nasprotujejo. V Atenah se je več sto ljudi, večinoma javnih uslužbencev, danes zbralo pred parlamentom in protestiralo proti varčevalnim ukrepom. Vzklikali so "tatovi, tatovi", politikom pa očitali, da so Grčijo pripeljali do bankrota. H kaosu na ulicah je prispevala tudi celodnevna stavka zaposlenih v javnem prometu, že četrta v tem mesecu, zaradi česar so v jutranji konici nastali veliki zastoji.

Premier Papandreu kljub protestom, ki jih je bilo v minulih mesecih veliko, poudarja, da so ukrepi nujni. "Grčija je ena najbogatejših držav na svetu, vendar je bila tudi ena od tistih, ki so bile najslabše vodene. Svetovna finančna kriza je razkrila vse naše šibkosti", je dejal v danes objavljenem pogovoru za revijo Newsweek. Predsednik vlade je prepričan, da so ljudje v negotovosti. "Drastični ukrepi so še vedno sveži in ljudje čutijo bolečino," je dodal.

Do 110 milijard evrov posojil v treh letih Države v območju evra so se v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) letos spomladi dogovorile o vzpostavitvi mehanizma za pomoč Grčiji, ki se je znašla v hudih dolžniških težavah. Mehanizem pomoči predvideva do 110 milijard evrov posojil v treh letih; države v območju evra so pripravljene prispevati do 80 milijard evrov, sredstva pa so močno pogojevana z izvedbo varčevalnih ukrepov in strukturnih reform.

Ta južnoevropska država članica evrskega območja se je v zameno za pomoč zavezala, da bo oklestila javnofinančni primanjkljaj, vendar letos že nekoliko zaostaja za zastavljenimi cilji. Grčija se spopada tudi z velikim dolgom, ki bi se lahko do leta 2012 povzpel na 156 odstotkov BDP, medtem ko pakt o stabilnosti in rasti za zgornjo mejo določa 60 odstotkov BDP.