Gospodarska zbornica: Ne kriznim davkom in kriznim prispevkom

"Vlada je v prvih stotih dneh uspešno opravila gasilsko akcijo v Bruslju. Vpisati ji je uspelo tudi fiskalno pravilo v ustavo. Toda zadnji grozeči ukrepi, predvsem glede višjih prilivov v javne blagajne na področju prispevkov za zdravstveno zavarovanje in davka na nepremičnine, so napačni koraki. Najprej reforme," so v izjavi ob 100 dneh vladanja Alenke Bratušek zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

V GZS-ju ob tem priznavajo, da je vlada nastopila v težkih razmerah, zato kot njene dosežke izpostavljajo dveletno podaljšanje časa za uskladitev javnofinančnega primanjkljaja, vpis fiskalnega pravila v ustavo in prvi seznam za začetek resnejše privatizacije, "ki pa mora biti transparentna".

Toda vlada po njihovih besedah hkrati v nasprotju z zavezami v koalicijski pogodbi dodatno obremenjuje gospodarstvo, ki je v zadnjih štirih kriznih letih že izgubilo več kot 90 tisoč delovnih mest, saj poleg višjega davka na dodano vrednost napoveduje nove obremenitve.

Pri tem izražajo nasprotovanje povečanju prilivov od prispevkov za zdravstveno zavarovanje v zdravstveno blagajno, uvedbi davka na nepremičnine in omejitvi nadomestil za porodniški dopust. Vlado pozivajo, naj začne zdravstveno reformo in naj ne obremenjuje dodatno gospodarstva, ampak naj ga urgentno razbremeni.

ZSSS kritično ocenjuje ustavne spremembe Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) meni, da je bil začetek vlade sicer spodbuden, nadaljevanje pa slabo. "Slabo je, da je vlada tako hitro, prehitro, prisluhnila pričakovanjem gospodov iz Bruslja. Ni vse, kar prihaja iz evropskih institucij vredno ploskanja," je prvih sto dni vlade ocenil predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

Zveza kritično ocenjuje ustavne spremembe in prodajo državnih podjetij. Vladi očitajo, da je vlada s tem, ko je posegla na področje referendumov in uvedla fiskalno pravilo, storila veliko napako. To po Semoličevem mnenju dolgoročno uničuje socialno državo. Glede napovedane privatizacije 15 podjetij so sindikati razočarani, da jim vlada ni prisluhnila. "Opozorili smo, naj ne prodajajo infrastrukturnih podjetij, ki dokazano prinašajo prilive v proračun."

Ob tem v ZSSS ocenjujejo, da vlada ni izkoristila možnosti za socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). ESS po Semoličevih besedah ne more biti organ, kjer poteka dialog samo z ministrico za delo. "To je institucija, kjer se vlada, sindikati in delodajalci pogovarjamo in iščemo rešitve. Vlada je podcenila njegovo delo." Semolič je v oceni dela vlade zaključil, da se situacija ne bo spremenila, če bo vlada še naprej stremela samo h klestenju pravic in zniževanju stroškov.