Gospodarska rast je zdrava, BDP zrasel za 1,2 odstotka

Gospodarska rast Slovenije je zdrava in temelji pa na izvoznem povpraševanju ter na stabilnem notranjem okviru, je ob robu februarskega zasedanja DZ povedal minister za finance Franc Križanič. Vlado sedaj čakajo novi izzivi, prvi med njimi pa je izboljšanje konkurenčnosti, je dodal. Kriza Slovenijo prizadela nadpovprečno Križanič je spomnil, da je kriza Slovenijo prizadela nadpovprečno. Gospodarstvo je bilo pred krizo pregreto, inflacija je rasla hitro, zadolževanje gospodarstva v tujini pa je bilo zelo veliko. Ta recesija je povzročila globok padec bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2009, je dejal.

Vladi je z različnimi ukrepi uspeli doseči preobrat, gospodarska rast pa je sedaj zdrava, je ocenil minister. Rast po njegovih besedah temelji na izvoznem povpraševanju in približno izravnanih zunanjetrgovinskih bilancah ter na stabilnem notranjem okviru oz. na zelo nizki stopnji inflacije.

Vlado čakajo novi izzivi Križaniča objavljeni podatki o gospodarski rasti v lanskem letu sicer niso presenetili, je dejal in dodal, da vlado sedaj čakajo novi izziv.

Državni statistični urad je sporočil, da se je slovenski bruto domači proizvod lani realno okrepil za 1,2 odstotka. V zadnjem lanskem trimesečju je bila gospodarska rast medtem v četrtletni primerjavi 0,6-odstotna, v medletni primerjavi pa 2,1-odstotna.

Križanič: Prvi izziv je izboljšanje konkurenčnosti "Brez dvoma je prvi izboljšanje konkurenčnosti," je dejal. Po njegovem je treba pospešiti tudi izvajanje določenih investicijskih aktivnosti za izboljšanje infrastrukture v Sloveniji, kar pa je vezano na ustrezna prostorska dovoljenja.

Tu imamo primanjkljaj in upam, da ga bomo vsaj do poletja uspeli sanirati in da bodo projekti na tem področju stekli, je dejal Križanič in dodal, da se bo v tem primeru gospodarska rast pospešila. Podatki namreč kažejo, da sorazmerno hitro gospodarsko rast v Sloveniji ob koncu lanskega leta še vedno najbolj zavira gradbeništvo, je povedal.

Vrednost slovenskega BDP 2010 skoraj 36,1 milijarde evrov V zadnjem lanskem trimesečju je bila gospodarska rast medtem v četrtletni primerjavi 0,6-odstotna, v medletni primerjavi pa 2,1-odstotna. Vrednost slovenskega BDP v lanskem letu je v tekočih cenah dosegla skoraj 36,1 milijarde evrov, kar je zneslo 17.602 evra na prebivalca.

Največji padec zaposlenosti po letu 1991 Skupna zaposlenost je znašala 949.300 oseb, kar je 2,2 odstotka manj kot v letu 2009. "Takšen padec zaposlenosti je največji padec zaposlenosti po letu 1991," je pojasnila vodja sektorja za nacionalne račune na statističnem uradu Karmen Hren. Po njeni oceni je gospodarska kriza zelo močno posegla na področje zaposlenosti, lani še bolj kot v letu 2009, k temu pa se je naložilo tudi pričakovanje s pokojninsko reformo.

Največ je prispeval izvoz "Po ključnih značilnosti je bilo 2010 precej različno od 2009," je poudarila in dodala, da je bil ključni dejavnik, ki je omogočil prehod iz obdobij, ko se je BDP realno zmanjševal, izvozno povpraševanje. Izvoz se je namreč v primerjavi z 2009 povečal za 7,8 odstotka (v 2009 je bil padec 18-odstoten), predvsem na račun 10,2-odstotne krepitve izvoza blaga.

Uvoz se je medtem okrepil za 6,6 odstotka, zunanjetrgovinski saldo Slovenije pa je k rasti BDP prispeval 0,8 odstotne točke. Bruto investicije so lani glede na predlani ostale nespremenjene, končna potrošnja pa se je povečala le za 0,6 odstotka. Domača potrošnja je k lanski rasti BDP tako prispevala 0,4 odstotne točke.

Najvišja rast v rudarstvu in predelovalni industriji Po dejavnostih sta lani najvišjo rast zabeležila rudarstvo (8,7 odstotka) in predelovalna industrija (osem odstotkov). Največje krčenje je zabeležilo gradbeništvo (-14,4 odstotka), poleg tega pa so upad dejavnosti zabeležili še v finančnem posredništvu (-3,3 odstotka) in v kmetijstvu ter gozdarstvu (-1,8 odstotka). Skupna dodana vrednost se je lani v slovenskem gospodarstvu povečala za 1,6 odstotka.

Rast višja od napovedi Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj za lansko leto sicer napovedal 0,9-odstotno gospodarsko rast. Banka Slovenije je medtem za lani napovedala 1,1-odstotno gospodarsko rast.