Glede logističnega holdinga še precej neznank

Ekonomist Janez Šušteršič, ki je na konferenci na Brdu pri Kranju predstavil ekonomske vidike povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, ob tem opozarja, da je treba dobro premisliti in se glede holdinga čimprej odločiti. Kot je poudaril, je treba odgovoriti predvsem na tri ključna vprašanja. Treba je najti odgovore, kako zagotoviti konkurenco v primeru oblikovanja holdinga, kako prepričati vodstva podjetij za ta projekt in kako urediti razmerja med podjetji v holdingu. "Noben izračun vnaprej ne more zagotoviti uspeha" "Menim, da je na ta vprašanja mogoče odgovoriti pozitivno in če se bo nanje odgovorilo, potem ima projekt realne možnosti," je zatrdil Šušteršič. Kot je dodal, je odgovore treba najti v roku nekaj mesecev, nato pa se odločiti, saj od razmišljanj nima nihče nič. Šušteršič ob tem opozarja, da uspeh logističnega holdinga sicer ni zagotovljen, tudi če obstaja več argumentov za tak holding. "Noben izračun vnaprej ne more zagotoviti uspeha," je poudaril.

Med glavnimi pravnimi vprašanji tudi koncesija Luke Koper Poleg ekonomskih vidikov in oblikovanja logističnega holdinga se zastavlja tudi nekaj pravnih vprašanj, na katere odgovora še ni. Kot je poudaril pravnik Bojan Bugarič, se izpostavljajo predvsem vprašanja o pravni ureditvi regulatornega organa in o koncesiji Luke Koper. Glede slednjega je Bugarič dejal, da povezovanje podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti, v holding ne pomeni tudi prenehanje koncesije, saj pravo dopušča več načinov dopolnitve koncesije.

Udeleženci konference o logističnem holdingu so obsežno gradivo o ekonomskih in pravnih vidikih oblikovanja logističnega holdinga, ki sta ga pripravila Šušteršič in Bugarič, prejeli šele zdaj in, kot so poudarjali vsi, jih je treba najprej podrobno preučiti.

Brankovič: Z glavo skozi zid ne gre Mnenja deležnikov glede holdinga se sicer od prve konference niso dosti spremenila. Tako na Slovenskih železnicah še vedno menijo, da je oblikovanje logističnega holdinga smiselno, idejo Hartmuta Mehdorna pa ocenjujejo kot dobro. Toda, kot opozarja generalni direktor železnic Goran Brankovič, z glavo skozi zid ne gre. "Za ljubezen sta potrebna dva," je poudaril.

Dvomi v Luki Koper in Intereuropi Medtem pa na številna tveganja pri oblikovanju logističnega holdinga še naprej opozarjajo v Luki Koper in Intereuropi. Sindikati opozarjajo na ogroženost delovnih mest v primeru propada holdinga, dvomijo v izboljšanje poslovanja, ki naj bi ga prinesel holding, opozarjajo pa tudi na tveganja zaradi premajhne odgovornosti managerjev v Sloveniji, ki upravljajo velika podjetja.

Vodstvi obeh koprskih družb pa poudarjata, da je tveganj in nedorečenosti še veliko, a nazadnje bo moral odločiti lastnik. Tako prvi mož Intereurope Ernest Gortan kot prvi mož Luke Koper Gregor Veselko sta sicer opozorila, da je bilo gradivo o ekonomskih in pravnih vidikih oblikovanja holdinga dostavljeno šele danes in ga je treba najprej preučiti, preden se o njem izrekajo. Za zdaj mnenji uprav koprskih družb ostajata nespremenjeni - holdingu nista naklonjeni.

Nezaupanje nekaterih sindikatov Poleg vidika malih delničarjev in ostalih špediterjev so udeleženci razprave največkrat poudarili nezaupanje delavcev do projekta, gospodarstvenikov in vmešavanja vlade v gospodarstvo. Nezaupanje nekaterih predstavnikov delavcev je dodatno podžgalo dejstvo, da so gradivo za konferenco dobili tik pred njenim začetkom.

Pahor: Nezaupanje ni upravičeno Na obtožbe o parcialnih poslih se je takoj odzval premier Borut Pahor, ki je povedal da običajno razume nezaupanje, pri projektu logističnega holdinga pa naj bi bil neupravičeno. Proces je po njegovih besedah nastal ob sanaciji Slovenskih železnic, ker si vlada pri njem želi podpore deležnikov, pa je proces oblikovanja holdinga vodila transparentno in pripravila dve javni konferenci, je pojasnil.

"Vlada nima slabih namenov" Vsaka nadaljnja odločitev bo tvegana, vendar pa projekt oblikovanja holdinga ne bo uspel, če med deležniki ne bo zaupanja vanj, je nadaljeval Pahor. Vlada nima slabih namenov in želi biti skrben gospodar, je zatrdil in dodal, da sam noče biti predsednik vlade, ki le opazuje dogodke, ampak želi postaviti trdne temelje gospodarstva in države.

Zajc: Slovenija potrebuje infrastrukturo Projekt holdinga je v razpravi kot pravo rešitev podprl predsednik nadzornega sveta Slovenskih železnic Igor Zajc. Slovenija po njegovih besedah namreč potrebuje infrastrukturo, česar pa ne bo rešila le gradnja drugega tira, ampak posodobitev prog na glavnih evropskih koridorjih skozi Slovenijo, je pojasnil.

Tajnikar predlaga alternativo mreže Bolj skeptičen je bil predsednik upravnega odbora Adrie Airways Maks Tajnikar in sicer predvsem do načina oblikovanja holdinga. Holdinški vrh bi po njegovih besedah zmanjšal fleksibilnost povezanih podjetij, zato je sam predlagal alternativo mreže, ki naj bi bila bolj pogosta pri Italijanih.

Vlačič: Pred odločitvijo še posvetovanja z deležniki Za oblikovanje logističnega holdinga je po besedah ministra za promet Patricka Vlačiča ključno soglasje vseh deležnikov. Po konferenci o holdingu bodo sledila še zadnja posvetovanja, če bo to potrebno, nato pa se bo vlada v roku do treh mesecev odločila o usodi povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope.

"Trudili smo se, da je bil proces odprt" Po drugi konferenci o zamisli Nemca Hartmuta Mehdorna o oblikovanju logističnega holdinga, na kateri so bili predstavljeni ekonomski in pravni vidiki projekta, bo sledilo posvetovanje z upravami, nadzornimi sveti in sindikati vseh treh družb, če se bo to izkazalo kot potrebno, je zatrdil Vlačič. "Trudili smo se, da je bil proces odprt, iskren," je poudaril prometni minister, ki se mu zdi ideja o oblikovanju logističnega holdinga dobra. Ob tem je pojasnil, da vlada glede projekta ne bo silila z glavo skozi zid. "Ko bodo opravljeni zadnji razgovori, bo odločitev, ki jo bomo sprejeli v roku do treh mesecev, jasna," je dejal Vlačič.

Mehdorn je s slovensko vlado doslej sodeloval brez plačila Mehdorn je pri projektu oblikovanja logističnega holdinga doslej s slovensko vlado sodeloval brez plačila, tako je bilo tudi dogovorjeno, zagotavlja Vlačič. To je potrdil tudi Mehdorn, ki je pojasnil, da pričakuje plačilo le za svoje potne stroške in stroške podpore, ki sta mu jo za pripravo določenih dokumentov in analiz nudila dva svetovalca iz družbe Roland Berger. Mehdorn točnega zneska ne pozna in ni obveščen o tem, da bi bili računi že izstavljeni. Tako v premierovem kabinetu kot na prometnem ministrstvu in Slovenskih železnicah pa računa, kot zatrjujejo, niso prejeli. Ob tem pa poudarjajo, da so bili in bodo vsi stroški, povezani s predlogom o slovenskem logističnem holdingu vedno transparentni.

"Slovenija potrebuje moderne projekte" Mehdornovo nadaljnje sodelovanje s slovensko vlado bo odvisno od odločitve o podpori ali nepodpori projektu. Sam še vedno meni, da je ideja o oblikovanju holdinga pravilna; logistični trg se je namreč, kot je dejal, spremenil in Slovenija potrebuje moderne projekte. Mehdorn sicer razume zaskrbljenost deležnikov, a poudarja potrebo po fleksibilnosti.

"Za slovensko logistično industrijo bi bilo pametno, da bi se odločila za holding" Če bo do oblikovanja logističnega holdinga prišlo, bo to po Mehdornovih besedah priložnost za povečanjem tržnega deleža, za pridobitev novih in večjih strank, za večjo konkurenčnost. "Za slovensko logistično industrijo bi bilo pametno, da bi se odločila za holding," je poudaril. Na vprašanje, ali bi morebitna odločitev vlade proti holdingu zanj pomenila osebni neuspeh, pa je Mehdorn odgovoril: "Jaz samo svetujem premieru Borutu Pahorju in ministru Vlačiču, odgovornost pa je na vladi. Če do oblikovanja holdinga ne bo prišlo, bomo še vedno prijatelji."

Mehdorn sicer, kot je pojasnil, pri podobnih projektih sodeluje tudi v Rusiji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Kot je poudaril, na Hrvaškem ni angažiran.