Gaspari upa na sprejem kritike in priporočil OECD

Pozitiven odnos do tovrstnih priporočil je priložnost, da bo Slovenija napredovala še hitreje kot doslej, je na konferenci na Brdu pri Kranju poudaril minister. Gaspari predpostavlja, da "bomo v vsakem poročilu OECD z nekaterimi stvarmi zadovoljni in nekaterimi nezadovoljni", a upa, da bomo to jemali kot strokovno, apolitično mnenje. "Odgovornost pa ostaja na nas, vladi in drugih organih, da sprejemajo ukrepe, ki bodo omogočili hiter razvoj Slovenije v prihodnje," je opozoril minister.

Slovenija bo poročila vzela resno

Da bo Slovenija resno vzela podana priporočila, upa tudi predsednik Odbora za ekonomske in razvojne preglede pri OECD William R. White, ki je danes izpostavil zlasti pomen uvedbe strukturnih sprememb. Ocenil je, da se mora Slovenija osredotočiti na povečanje stabilnosti bančnega sektorja, ponovno vzpostavitev konkurenčnosti in višjo stopnjo rasti gospodarstva.

OECD predlaga višanje upokojitvene starosti na 65 let OECD predlaga višanje upokojitvene starosti in kot je o tem povedal Gaspari, se vse države približujejo normalni delovni dobi in upokojitveni starosti pri 65 letih glede na pričakovano življenjsko dobo. Slovenija je prvi korak v to smer naredila že pred desetimi leti in če tedaj tega ne bi storila, bi bila sedaj v precej slabšem položaju. Staranju prebivalstva sledijo vse države in tudi Slovenija bo to morala storiti, je prepričan minister.

OECD: Slovenija naj razmisli o višjem davku na nepremičnine

OECD Sloveniji predlaga tudi razmislek o višjem davku na nepremičnine. Gaspari je opozoril, da ima Slovenija podpovprečno bremenitev kapitala, medtem ko ima že nadpovprečno obdavčitev dela in potrošnje, zato tudi nima več veliko prostora za višanje davka na dodano vrednost, saj bi to lahko imelo resne posledice za inflacijo in za ljudi z manjšimi prihodki.

Slovenija ima podpovprečno bremenitev kapitala Ima pa Slovenija na drugi strani podpovprečno bremenitev kapitala, kjer je potrebno po njegovem mnenju dodatno obremeniti predvsem dohodke, ki se ne reinvestirajo, ampak trošijo. Prav tako je možno spremeniti nepremičninsko obdavčitev, kjer je Slovenija krepko pod povprečjem.

OECD izpostavil tudi situacijo na področju bančništva

OECD je izpostavil tudi situacijo na področju bančništva. "Problem je, da v Sloveniji banke niso dobro kapitalizirane," je opozoril White in dodal, da Slovenija potrebujete rigorozne in pregledne stresne teste za vse banke. Če bi se izkazalo, da obstajajo slabe naložbe, potem je treba to realnost prednostno razrešiti in banke, če je to potrebno, dokapitalizirati.

Gaspari ob tem ne vidi nobenega razloga, da vse večje banke v Slovenije ne bi bile predmet stresnega testa. "Mora se ugotavljati robustnost kapitala in organizacije delovanja bank na najbolj značilna tveganja," meni minister.

Svetlik: gospodarsko realnost v Sloveniji ima dva svetova Predsednik upravnega odbora korporacije Hidria Edvard Svetlik gospodarsko realnost v Sloveniji vidi kot dva svetova. En je usmerjen v visoke tehnologije, globalizacijo, napredek in se pogovarja o novih poslovnih modelih, prevzemih in kadrovskem potencialu. Drugi del pa je tisti, ki deluje v Sloveniji in razmišlja lokalno ter govori o globoki krizi in o problemih. Po Svetlikovem mnenju je potrebno nekaj narediti predvsem na stanju duha in odnosu slovenske družbe do gospodarstva.

Pšeničny: Sloveniji manjka podjetniškega duha

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Viljem Pšeničny pa je izpostavil delitev na podjetja v državni in zasebni lasti. "Imamo zelo hecno strukturo. Država je največji lastnik in ima donosnost na svoje naložbe en odstotek," je spomnil sekretar in opozoril, da dokler je taka struktura gospodarstva, je del v državni lasti mnogo premočan za drugi, podjetniški del.

"V poročilu OECD je marsikaj takega, kar že poznamo, pa včasih nočemo vedeti. Marsikaj takega, na kar smo že bili opozorjeni, a se nekaterih stvari vseeno nismo lotili," je prepričan Pšeničny, ki problem Slovenije vidi v tem, da nam manjka podjetniškega duha in ravnanja ter da se ustrašimo sprememb.

Slovenija potrebuje spremembe

"Morda se bo enkrat našla kritična masa, da se bo situacija lahko premaknila s te mrtve točke," je zaključil Gaspari, ki je prepričan, da so spremembe nujne zlasti na področju javnih storitev, kjer je po njegovem mnenju veliko neizkoriščenih potencialov. "Končne rešitve bodo vedno kompromis in ne tisto, kar je optimalno najboljše. Če je Slovenija v čem dobra, je dobra v organizaciji interesov, ki se znajo vedno dobro uveljaviti, praviloma na račun drugih," je prepričan minister.

OECD za racionalizacijo osnovnega in povečanje sredstev v visoko šolstvo

Slovenija na ravni osnovnih in srednjih šol dosega dobre rezultate, vendar ob visokih stroških, zato bi kazalo reorganizirati obvezno izobraževanje, izhaja iz ekonomskega pregleda za Slovenijo, ki ga je opravil OECD. Prav tako v OECD menijo, da bi lahko dosegali boljše rezultate v visokem šolstvu, pri tem pa predlagajo tudi uvedbo šolnin.

OECD: Slovenski sistem je uspešen Kot je v sklopu današnje konference med razpravo na temo izobraževanja izpostavil Mehmet Eris iz Pisarne za Slovenijo pri OECD, se je slovenski izobraževalni sistem relativno dobro izkazal, o čemer priča delež prebivalstva s končano srednjo šolo ter rezultati, ki jih v mednarodnem kontekstu dosegajo naši šolarji.

OECD predlaga reorganizacijo v šolah s prenizkim številom učencev

Po drugi strani pa OECD ugotavlja nizko učinkovitost glede na porabljena sredstva pri osnovnem izobraževanju. Tako med drugim v organizaciji predlagajo povečanje številčnosti razredov ter reorganizacijo v smislu združevanja in zapiranja šol s prenizkim številom učencev. Po njihovem priporočilu bi se Slovenija lahko lotila tudi racionalizacije pedagoškega in nepedagoškega osebja, denimo tako, da se upokojeno osebje ne nadomesti v celoti.

OECD opozarja na prenizka sredstva na študenta Na visokošolskem področju OECD opozarja na prenizka sredstva na študenta, predolgo trajanje študija ter slabo razvito internacionalizacijo. Predlagane rešitve med drugim predvidevajo uvedbo univerzalne šolnine hkrati z zagotavljanjem posojil za študij ter sprostitev omejitev pri ponudbi študijskih programov, ki potekajo v tujih jezikih.

Lukšič kritičen do ugotovitev OECD Do ugotovitev OECD je bil precej kritičen šolski minister Igor Lukšič, ki je pojasnil, da so nekateri podatki, s katerimi operirajo, potrebni komentarja. Tako sredstva za osnovno šolo zajemajo tudi glasbene šole, kar je evropska posebnost, ki pa jo zavestno plačujemo, poleg tega pa stroški zajemajo še npr. prehrano, podaljšano bivanje otrok ter športne dvorane, ki pa niso zgolj v službi šol.

Združevanje šol je po njegovem neracionalno in dražje, ker bi morali marsikje zgraditi popolnoma nove objekte.