Gaspari: Osnutek strategije upravljanja državnih naložb ni dober

Po Gasparijevem prepričanju v tem trenutku ni potrebe po hitenju, saj osnutek, ki ga je agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države minuli petek poslala vladi, ne odgovarja na dve osnovni predpostavki. Ti sta po ministrovih besedah odgovor na vprašanje, kaj je strateško, in jasni fiskalni okvir, pod kakšnimi pogoji je država sposobna določeno premoženje ohraniti v lasti. Kot je Gaspari povedal ob robu konference o javnofinančni konsolidaciji v Ljubljani, bo vztrajal, da se na ti dve ključni vprašanji odgovori.

"V večini zasebnega sektorja državna lastnina ni nujna" Koliko od osemmilijardnega premoženja lahko država namreč ohrani v svoji lasti, je po ministrovih besedah odvisno od donosov teh naložb in fiskalnih pogojev. Gaspari meni, da v večini zasebnega sektorja državna lastnina ni nujna, zato bi se država morala iz njega začeti počasi umikati.

Vzpostavitev agencije boljša rešitev kot zmeda Vzpostavitev agencije se Gaspariju vseeno zdi boljša rešitev kot zmeda, ki je bila na tem področju pred tem. Če ne drugega, je zmeda sedaj vsaj bolj vidna in spodbuja ljudi k razmišljanju, kaj je za državo dobro in kaj ne.

V vsakem primeru bi bilo treba obseg državnega premoženje po njegovem prepričanju zmanjšati na razumno raven, teh odločitev pa ne bi smeli prestavljati na nek namišljen optimalen trenutek v prihodnosti.

Za bolj pogumno privatizacijo državnega premoženja sta se v razpravi na okrogli mizi v sklopu konference zavzela tudi direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle in ekonomist Janez Šušteršič. Po mnenju slednjega je ta potrebna predvsem zaradi večje učinkovitosti upravljanja družb, ki so danes v državni lasti.

Gaspari se je v razpravi na okrogli mizi v okviru konference nato dotaknil tudi specifične državne naložbe, in sicer morebitne potrebe po dodatni državni dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) na podlagi zahteve Banke Slovenije po dvigu količnika kapitalske ustreznosti največje slovenske banke.

Po njegovem prepričanju z dodatno dokapitalizacijo NLB ni treba hiteti, saj je treba prej videti, do kolikšne mer bo banki uspelo izvesti načrte o prestrukturiranju v okviru strategije banke, ki predvidevajo odprodajo naložb, znižanje stroškov in prilagoditev naložbene strukture. Pred odločanjem o morebitni novi državni kapitalski injekciji bi tako rad videl, kako se ti ukrepi izvajajo.

Država ne bi smela biti dežurni "dokapitalizator" V vsakem primeru pa je Gaspari prepričan, da država ne bi smela biti dežurni "dokapitalizator" banke, še posebej zato, ker bi se v primeru vnovične dokapitalizacije sredstva za okrepitev kapitalske moči NLB začela vštevati v strukturni primanjkljaj, ta pa bi se dvignil s 3,5 na 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Rešitve za NLB je zato po njegovih besedah treba iskati tudi na trgu in pri zasebnih vlagateljih.

Tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je podobnega mnenja. Glede načina kapitalske krepitve banke se bo treba po njenih besedah odločiti glede na okoliščine, v vsakem primeru pa je zanjo ključno, da da država jasno zagotovilo, da bo poskrbela za stabilnost NLB in drugih finančnih ustanov.