Vlada francoskega predsednika Francoisa Hollanda je predstavila osnutek prvega proračuna za leto 2013, zavezali pa so se k ostremu zmanjševanju javnega dolga.
Pariz želi s skoraj 37 milijardami evrov varčevalnih ukrepov in dodatnih davkov izpolniti obljubo o javnofinančnem primanjkljaju v vrednosti največ treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Prvi predlog proračuna izpod rok vlade socialističnega predsednika Francoisa Hollanda predvideva 12,5 milijarde evrov prihrankov, od tega 2,5 milijarde evrov v zdravstveni blagajni in 10 milijard evrov na preostalih področjih.
Večji del polnjenja proračunske luknje pa želi Pariz zagotoviti z novimi davki. Za 10 milijard evrov novih davčnih prihodkov bodo prispevala gospodinjstva, 10 milijard evrov pa podjetja. Še za 4,4 milijarde evrov novih davkov je vlada napovedala že julija.
Bo "davek za bogate" po dveh letih opuščen?
Hollande je sam izjavil, da bo letošnji proračun "najtežji v zadnjih 30 letih." V načrtu je tudi zloglasni "davek za bogate", ki bo vse z letnim dohodkom višjim od milijona evrov obdavčil po 75 odstotni stopnji. Ta ukrep je sicer sprožil veliko neodobravanje med francoskimi poslovneži, Hollande pa je omenil, da je možno, da bo davek po dveh letih opuščen. Ekonomisti sicer ocenjujejo, da bo ta davek v državno blagajno prinesel le malo sredstev, je pa toliko bolj pomemben s simboličnega vidika.
V bran srednjemu in delavskemu razredu
"Devet od desetih davkoplačevalcev nova davčna zakonodaja ne bo prizadela," je poudaril francoski premier Jean Marc Ayrault in dodal, da bodo novi ukrepi "obvarovali predvsem srednji in delavski razred." "Cilj je, da se primanjkljaj zmanjša pod 3 odstotke BDP-ja," je še izpostavil Ayrault. Finančni minister
Ekonomisti skeptični
Ekonomisti so sicer skeptični. V luči povišanja davkov in varčevanja namreč ne verjamejo, da lahko Pariz doseže 0,8-odstotno gospodarsko rast v prihodnjem letu in dveodstotno gospodarsko rast v letu 2013. To so namreč številke, na katerih temelji proračun. Po besedah analitika Nicholasa Spira je to prvi resen preizkus za socialistično vlado saj so ji po njegovem prepričanju finančni trgi v prvih štirih mesecih pogledali skozi prste. Opozicija pa predlogu proračuna nasprotuje, saj je prepričana, da se bo z višjimi davki breme krize preneslo na prav vse državljane. Ayrault je poudaril, da je znižanje proračunskega primanjkljaja nujno za to, da Francija ohrani zaupanje finančnih trgov. Podatki kažejo, da je javni dolg države konec junija dosegal 91 odstotkov vrednosti BDP. "Prekiniti moramo spiralo vse višjega dolga," je poudaril Ayrault. Francoski predsednik vlade je še povedal, da je sicer res, da z novo davčno zakonodajo najbolj obremenjujejo zgornjih 10 odstotkov najpremožnejših, še posebej 1 odstotek najbogatejših, da pa je prav na njih največja odgovornost za pomoč v času krize.
Negotove gospodarske razmere
Avgusta se je tako število brezposelnih povzpelo za 23.900 na 3,011 milijona, kar je 9 odstotkov več kot leto pred tem, hkrati pa označuje že 16. zaporedni mesec dvigovanja brezposelnosti. Število brezposelnih v Franciji se sicer je prvič po letu 1999 preseglo številko 3 milijone, glede na zadnje podatke ministrstva za delo.
Nič bolje ne kaže niti privatnemu sektorju, saj je njegov donos padel na najnižjo točko v zadnjih treh in pol letih. Kar je za Francijo v tem trenutku bistvenega pomena je, da v nasprotju z Španijo in Italijo, plačuje izredno nizke obresti na svoje dolgove. Če pa se izkaže, da vlada ni resna pri svojih reformah, se to lahko hitro spremeni, kar pa bi imelo dramatičen vpliv tudi na situacijo v evroobmočju.
1
