Grčija je pri izvajanju varčevalnih ukrepov in konsolidaciji javnih financ presega pričakovanja.
Globina dolžniške krize pa je tako velika, da bi Grčija utegnila potrebovati novo zunanjo pomoč, da se vrne na vzdržno javnofinančno pot, je ta teden ocenil direktor bonitetne agencije Fitch David Riley.
Grčija "občutno presegla sicer nizka pričakovanja"
Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil Riley, je ta članica evrskega območja "občutno presegla sicer nizka pričakovanja" in kljub močnemu nasprotovanju javnosti in številnim protestom ter stavkam izvaja "skoraj nepojmljivo ambiciozen" program varčevanja v času, ko se njeno gospodarstvo še naprej krči.
Pot do zdravih javnih financ še dolga
Obenem pa so v Fitchu poudarili, da bo grška pot do zdravih javnih financ še dolga, številni poznavalci pa menijo, da bo morala Grčija na koncu del svojega dolga prestrukturirati. Kljub krčenju javnofinančnega primanjkljaja in novega zadolževanja naj bi namreč javni dolg v letošnjem letu poskočil na skoraj 160 odstotkov bruto domačega proizvoda.
"Ko gre za vzdržnost bremena dolga in solventnost države bo šlo zelo na tesno," je zatrdil Riley, ki sicer meni, da ima Grčija še nekaj časa, preden se bo znašla v položaju, ko bo morala vlagatelje prositi za odpis dela dolga in da bi se lahko javni dolg ob nadaljevanju varčevanja in povratku rasti hitro zmanjševati.
Dodatna pomoč držav z evrom in IMF
Riley je ocenil, da bi utegnila Grčija potrebovati dodatno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), če se ji prihodnje leto ne bo uspelo vnovič dolgoročneje zadolževati na finančnem trgu. Možnost dodatne zunanje pomoči je po Rileyjevih besedah velika, saj se bo Grčiji sami težko vrniti na vzdržno javnofinančno pot.
Grčiji na voljo do 110 milijard evrov posojil
Grčija je zaradi dolžniške krize od partneric v območju evra in IMF v letih 2010, 2011 in 2012 dobila na voljo do 110 milijard evrov posojil, ki pa jih črpa po obrokih, glede na uresničevanje varčevalnih in strukturnih ukrepov. V skladu z dogovorom aprila lani se je za 18 mesecev umaknila s trgov.
Fitch je sicer opozoril, da bi utegnil bonitetno oceno za grški državni dolg, ki je že tako na ravni ničvrednosti, letos znova znižati, če v drugi polovici leta ne bo prišlo do napovedanega preobrata v gospodarski dejavnosti in se država ne bo začenjala izvijati iz primeža recesije.
Tudi o drugih ranljivih članicah
Riley je spregovoril tudi o drugih ranljivih članicah evrskega območja - Irski, Portugalski in Španiji. Glede irske je dejal, da je bil šok zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, poka nepremičninskega balona in s tem povezane globoke krize finančnega sektorja velikanski, vendar pa država kaže znake okrevanja gospodarstva in dviga konkurenčnosti.
Glede Portugalske je pozdravil prizadevanja Lizbone za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in okrepitev konkurenčnosti, da bi se tako izognila potrebi po pomoči držav z evrom in IMF iz mehanizma za stabilnost evra. Priznal pa je, da bo to težka naloga, še posebej, če bo država letos v skladu z napovedmi znova zdrsnila v recesijo. Glede Španije je bil bolj optimističen, oblasti pa je pozval, naj oblikujejo verodostojen načrt za dokapitalizacijo regionalnih bank, ki so se najbolj opekle ob poku nepremičninskega balona. Višini te dokapitalizacije je ocenil na med 50 in 60 milijard evrov, če pa bi se izkazala za višjo, bi bil to lahko povod za znižanje bonitetne ocene države.
3
