Finančni ministri prižgali zeleno luč za evropski finančni davek

"Prav gotovo je najpomembnejša novica z današnjega zasedanja to, da je bil sprejet sklep, da se začne postopek okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe davka na finančne transakcije," je prepričan slovenski finančni minister Janez Šušteršič.

Davek želi uvesti enajst članic - Slovenija, Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška in Estonija, namero o pristopu k pobudi pa je že novembra nakazala tudi Nizozemska. Države, ki v pobudi ne želijo sodelovati, so po Šušteršičevih besedah danes opozorile, da uvedba tega davka ne sme prizadeti njihove konkurenčnosti.

"Če se davek uvede v večjem številu držav, ta učinek ne bo tako velik" V povezavi s tem davkom obstaja po ministrovih navedbah veliko vprašanj, saj izkušnje držav, ki so ga uvajale samostojno, niso bile dobre, med drugim lahko vodi ta davek v velik odliv finančnega kapitala. "To je tveganje, vendar če se davek uvede v večjem številu držav, ki so zanimive za vlagatelje in finančno stabilne, ta učinek ne bo tako velik. Je pa to tisto, česar se bojijo v drugih državah," je pojasnil Šušteršič.

Davek bi lahko EU-ju prinesel 57 milijard evrov na leto Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta pa je ob sprejetju odločitve poudaril, da enajst članic unije, ki bodo sodelovale v pobudi, predstavlja dve tretjini bruto domačega proizvoda EU in 90 odstotkov območja evra.

Če bi bil davek uveden v celotni EU, bi po ocenah komisije prinesel 57 milijard evrov na leto, in glede na omenjene številke bi bil po komisarjevih besedah tudi njegov doprinos v enajstih članicah večji, kot na prvi pogled kaže razmerje 11 : 27.

Davku najbolj nasprotuje Velika Britanija Evropski finančni davek že dolgo buri duhove v EU. Evropska komisija je celo predlagala, naj postane novi vir polnjenja evropskega proračuna, a soglasja, ki je potrebno za vse evropske davčne odločitve, ni bilo mogoče doseči. Najodločneje mu nasprotujeta Velika Britanija, ki se boji bega investitorjev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča, in Švedska.

Edina možnost, ki je preostala, je omejena uvedba tega davka. Ta je mogoča v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga dopušča pogodba EU v primerih, ko zahtevanega soglasja o neki obliki poglabljanja evropske integracije ni mogoče doseči.

Pobudi se je pridružilo enajst držav Prvi pogoj za zagon tega mehanizma je, da se za sodelovanje izreče najmanj devet članic unije. Pobudnici sta bili Nemčija in Francija, doslej pa se je pobudi po navedbah irskega predsedstva pridružilo omenjenih enajst držav.

Drugi korak je podpora Evropske komisije, ki je zeleno luč prižgala oktobra lani. Decembra lani jo je podprl tudi Evropski parlament. Za zagon priprave okrepljenega sodelovanja je tako potrebna le še kvalificirana večina vseh članic unije, ki bo po pričakovanjih irskega predsedstva dosežena v torek.

A tudi v primeru zelene luči v torek procesa uvajanja evropskega davka na finančne transakcije še zdaleč ni konec. Nato mora namreč komisija predstaviti nov predlog za uvedbo davka, o katerem bodo odločale le članice, ki ta davek želijo uvesti. Predlog bo po navedbah komisije precej podoben prvotnemu, z nekaj prilagoditvami, ki so potrebne zaradi manjšega števila sodelujočih.