Finančni ministri EU našli rešitev za reševanje bank

Dogovorili so se o enotnem mehanizmu za reševanje bank, ki vključuje enoten organ in sklad za reševanje, ki se bo polnil s prispevki bank.

To je prelomnica za bančno unijo, je poudaril evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier. Po tem dogovoru o enotnem mehanizmu za reševanje bank se lahko začnejo pogajanja z Evropskim parlamentom, je dodal.

Parlament skrbi da bo odrinjen na stranski tir Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je danes v Bruslju napovedal "zelo dolga pogajanja". Dogovor finančnih ministrov ga skrbi in je po njegovih besedah zelo daleč od ambicij evropskih poslancev.

Še posebej parlament skrbi, da bo pri odločanju o bančnih vprašanjih odrinjen na stranski tir, ker želijo članice ključno vprašanje vzpostavitve enotnega sklada za reševanje, ki ga bodo polnile banke same, urediti z medvladno pogodbo.

Poleg tega je Schulz kritiziral kompleksnost mehanizma, češ da je namen vzpostaviti enotni mehanizem reševanja, ne več mehanizmov reševanja. "To je, kot da pride bolnik po nujno pomoč, pa najprej skličeš upravo bolnišnice," je ponazoril problem.

Do marca nova medvladna pogodba Ključni odprti vprašanji v končnici pogajanj sta sicer bili, kdo bo sprejel končno odločitev o tem, da gre banka v reševalni postopek, ter kako bodo črpali denar za reševanje bank.

Pri prvem vprašanju kaže, da je Nemčija dosegla, da bodo imele glavno besedo pri sprožitvi reševalnega postopka članice. Francija je želela ključno vlogo Evropske komisije.

Podrobne odgovore na drugo vprašanje bo prinesla nova medvladna pogodba, ki naj bi bila dogovorjena do marca 2014. Z njo naj bi oblikovali enotni sklad, ki pa bi imel v prehodnem obdobju nacionalne razdelke. Ti naj bi se v desetih letih povsem zlili v enotni sklad.

Po desetih letih enoten sklad V prehodnem obdobju naj bi imele države možnost, da v primeru nezadostnih sredstev v svojem skladu dobijo sredstva iz nacionalnih skladov drugih članic ali pa v izjemnem primeru zaprosijo za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.

Po desetih letih, ko naj bi se nacionalni razdelki v celoti zlili v enotni sklad, ki naj bi imel na voljo 55 milijard evrov, naj bi si bil ta v potrebi po dodatnih sredstvih sposoben izposojati denar na trgih ali iz ESM.

Bančna unija stoji na treh stebrih Drugi steber bančne unije je sicer ključno dopolnilo k prvemu – enotnemu evropskemu nadzoru, ki bo začel s polno paro delovati jeseni prihodnje leto z objavo izida celovitega pregleda sistemskih bank v območju evra.

Bančna unija naj bi stala na treh stebrih – enotnem nadzoru, enotnem okviru za reševanje bank in enotnem okviru jamstev za denarne vloge. Namen je utrditi bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize ter preprečiti ponovitev kriz.