Sreda,
4. 9. 2013,
17.19

Osveženo pred

3 leta, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Ljubljanska banka

Sreda, 4. 9. 2013, 17.19

3 leta, 11 mesecev

Erjavec pisal pismo nekdanji Jugoslaviji: nadaljujmo nasledstvena pogajanja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Ministrstvo za zunanje zadeve vztraja pri svoji interpretaciji pisma Banke za mednarodne poravnave, o katerem je včeraj javno spregovorila hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

MMZ pojasnjuje, da iz pisma izhaja, da Banka za mednarodne poravnave v Baslu še naprej ponuja svojo pripravljenost, da gosti v svojih prostorih pogajanja z namenom, da državi poiščeta ustrezno rešitev, kot to predvideva nasledstveni sporazum.

"Hkrati pa baselska banka sporoča, da ne more dodatno pripomoči k reševanju te problematike. O tem, da ni pristojen organ, pred katerim bi se lahko iskala rešitev, v pismu ne piše." To, da banka ni pristojen organ, je včeraj na Bledu dejala hrvaška zunanja ministrica. Erjavec pisal pismo "Takšen odgovor je razumljiv in v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva, ki določa, da je spor o prevzemu jamstev za devizne vloge mogoče rešiti le s pogajanji vseh držav naslednic," sporočajo iz MZZ.

Zunanji minister Erjavec je pisal pismo državam naslednicam skupne države Jugoslavije s pozivom k nadaljevanju nasledstvenih pogajanj, sporoča MZZ. "Brez soglasja vseh držav naslednic je to odprto vprašanje nemogoče rešiti, zato si Slovenija prizadeva za čimprejšnji dogovor o nadaljnjih korakih, saj vprašanje starih deviznih vlog že dve desetletji obremenjuje odnose med sicer prijateljskima državama."

Za Slovenijo je pomembno Za Slovenijo je ključno, da se je Hrvaška zavezala, da bodo sodni postopki proti LB/NLB v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami mirovali do končne rešitve, iščejo jo na celovit način na podlagi nasledstvenega sporazuma. Odgovor banke pa da v nobenem primeru ne vpliva na to obveznost Hrvaške.

V pismu, ki smo ga dobili tudi mi, sicer potrjuje navedbe slovenskega zunanjega ministrstva. A iz pisanja je razvidno tudi, da je Banka za mednarodne poravnave podoben odgovor dala že hrvaškemu zunanjemu in finančnemu ministru Ivanu Šukerju leta 2010. Prav tako je enako oktobra lani v e-pošti in maja letos v pogovorih sporočila tudi slovenskemu finančnemu strokovnjaku, dr. Francetu Arharju. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Erjavec in Pusićeva, sta kljub temu julija na baselsko banko posredovala skupno pismo ,v katerem sta jo prosila za podporo pri nadaljevanju pogajanj o celovitem reševanju vprašanja prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB. Kaj pomeni vse to? Vprašanja smo naslovili tudi v Basel, odgovore še čakamo.

Mejak: Hrvati nimajo prav "Hrvati nimajo prav. Lahko rečejo, da je vloga Banke za mednarodne poravnave (BIS) glede varčevalcev Ljubljanske banke manjša, a pogajanja morajo biti pod pokroviteljstvom BIS," pa pravi Miran Mejak.

Nekdanji visoki predstavnik slovenske vlade za sukcesijo pravi, da lahko pismo, ki ga je BIS poslala Sloveniji in Hrvaški, strani razlagata po svoje. "Da BIS samo ponuja prostore, je zelo poenostavljeno tolmačenje. To niso samo stoli in mize, to je tudi strokovna pomoč. Poleg tega je pokroviteljstvo BIS omenjeno v sukcesijski pogodbi," nam je povedal Mejak.

Se pa strinja z mnenjem, da je pokroviteljstvo težko definirati. Tako Mejak meni, da se poskuša Hrvaška izogniti pogajanjem, ki pa se bodo morala nadaljevati, ker vprašanje starih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke ni rešeno.

Hkrati Mejak pravi, da je Slovenija nasedla Hrvaški, ta je pred vstopom v EU privolila v vse, zdaj pa je snedla besedo.