Eles letos s približno 10 milijonov evrov dobička

Eles bo tudi prihodnje leto nadaljeval z naložbami v prenosno omrežje.

Med naložbami so izgradnja 400 kV daljnovodov Beričevo-Krško, Cirkovce-Pince in Okroglo-Videm, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Jevšenak. Investicijska vrednost daljnovodov je od 800.000 do 900.000 evrov na kilometer, v kar so vključene tudi služnosti in odškodnine, ki jih mora Eles plačati.

Odškodnine predstavljajo okoli 20 odstotkov vrednosti daljnovoda Služnosti in odškodnine po njegovih navedbah predstavljajo okoli 20 odstotkov vrednosti daljnovoda. "Ta strošek je pri nas relativno visok," je izpostavil in dodal, da je višji kot na primer v Italiji. K temu največ prispevajo zahteve ljudi ob trasi daljnovoda, nekateri postavljajo od 10 do 50-krat višje vrednosti od ocene državnega cenilca.

Pri daljnovodu Beričevo-Krško, ki je tako kot daljnovod do italijanske meje ocenjen na okoli 65 milijonov evrov, služnosti (brez odškodnin) predstavljajo 14 milijonov evrov. Gradnja tega daljnovoda, katerega ideja o izgradnji sega v leto 1978, se bo po oceni prvega moža Elesa zaključila v dveh do treh letih.

Od ideje o izgradnji do izgradnje bo minilo 35 let

Intenzivne pripravo na izgradnjo so se sicer začele šele lani, ko pa bo zgrajen, bo od ideje o izgradnji do izgradnje minilo 35 let. Na tej trasi so z lokalnimi skupnostmi in župani rešili težave, ki so se pojavljale, skupnega jezika z lokalnimi skupnosti pa še vedno niso našli pri daljnovodu Cirkovce-Pince (projekt teče 10 let). Jevšenak probleme pričakuje tudi pri daljnovodu do Italije, saj trasa teče po južnem obrobju Triglavskega narodnega parka, čemur pa se bodo skušali izogniti.

Jevšenak je opozoril načrtovanje razvoja omrežja, ki se pripravlja na podlagi nacionalnega energetskega programa (ta se venomer spreminja in je zato po njegovi oceni težko načrtovati omrežje), starosti in iztrošenosti omrežja ter porabe električne energije v prihodnje.

Ob tem je poudaril, da so obdobja, ki minejo od načrtov do dejanske izgradnje (10, 20 ali 30 let) nenormalna za razvoj energetskega sistema. "Elektrarne se gradijo od pet do 10 let, mi omrežje gradimo od 10 do 30 ali 40 let," je dejal in ocenil, da to ni sinhrono.

50 milijonov evrov za transformator v Divači

Za primer dobre prakse je izpostavil izgradnjo okoli 50 milijonov evrov vrednega prečnega transformatorja v Divači, ki ga bodo namenu predali v sredo, leto dni pred pogodbenim rokom. Z njim bodo delno kontrolirali pretoke preko slovenskega omrežja. "Bo velik prispevek k stabilnosti obratovanja sistema, k zanesljivosti dobave," je ocenil.

V energetskem sistemu mora biti primerna mešanica različnih proizvodnih virov Po Jevšenakovi oceni mora biti v energetskem sistemu primerna mešanica različnih proizvodnih virov, saj je vsaka energija primerna za nekaj, proizvodnjo električne energije pa je treba prilagajati potrebam. Zato se mu zdi neprimerno govoriti o tem, ali bomo Termoelektrarno Šoštanj (Teš) ali nuklearko zamenjali za veter ali sonce.

Problem nastane, če obstaja možnost, da se bo sistem zrušil Teš je tako kot nuklearka podporna točka za slovenski elektroenergetski sistem, zato se sam ne zavzema za to, da bi ugasnili vsi bloki v Šoštanju. Ni problem v kupovanju elektrike, čeprav bi se njena cena, če bi trgovci vedeli, da jo nujno potrebujemo, zvišala, je dejal in dodal, da problem nastane, če sistem ni podprt, ker se lahko "zruši".