Denar za nove infrastrukturne projekte je treba poiskati!

Časi proračunskega financiranja velikih infrastrukturni projektov so mimo, je na okrogli mizi ob današnjem odprtju že 11. Slovenskega kongresa o cestah in prometu v Portorožu spomnil Bogdan Zgonc z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Slovensko gradbeništvo je v zelo slabi kondiciji. Njegov profesorski kolega Peter Lipar ga je dopolnil, da je gradbena operativa že skoraj potopljena, domača gradbena stroka pa ponižana in razžaljena. Zdaj propadajo že projektanti, vse to pa ima za posledico tudi manjši vpis na domače gradbene fakultete.

Manjši vpis na gradbene fakultete Še v preteklosti se je na ljubljansko gradbeno fakulteto vpisalo med 160 pa celo 180 novincev, letos le 80, to je realnost slovenskega gradbeništva, v katerem v zadnjih letih tudi diplomanti vse težje najdejo službo, so opozarjali razpravljavci.

Oplotnik: Pri posojilih smo dosegli zgornjo mejo Zato je treba najti potreben denar za zagon gradbenega ciklusa in celotnega graditeljstva (gradbeništvo, projektiranje …), so si bili danes enotni politiki, inženirji in ekonomisti. Vendar v Portorožu danes niso ponudili jasnega in dokončnega odgovora, kje najti nujno potreben denar za velike prometne infrastrukturne projekte. Sredstev iz posojilnih virov ni na voljo ali pa so zelo draga. V preteklosti smo se preveč zadolževali in zdaj živimo v križanju ciklusov, ko ni več na voljo lastnih finančnih virov (proračunskih, op. p.), posojilno pa smo dosegli zgornjo mejo, je danes opozoril ekonomist Žan Oplotnik, sicer tudi nekdanji član uprave državne avtocestne družbe Dars.

Rigler: Obstaja zanimanje za naše avtoceste, Luko Koper in letališče Gregor Ficko iz državne direkcije za ceste je spomnil, da smo v preteklosti "izposojeni denar" raje porabljali za socialne transferje, namesto za razvoj, kar je bila napaka. Prvi mož Direktorata za infrastrukturo z istoimenskega ministrstva Boštjan Rigler je danes razkril, da na ministrstvu pripravljajo celovito strategijo razvoja prometne infrastrukture z možnostmi virov financiranja. Te bi lahko zagotovil zasebni kapital. Zanimanje zasebnikov za koncesije na že zgrajenih avtocestah, v Luki Koper in na letališču Jožeta Pučnika na Brniku obstaja, ni pa ga za zelo dotrajano državno cestno omrežje (kar 60 odstotkov od skupaj več kot šest tisoč kilometrov glavnih in regionalnih cest je v izjemno slabem stanju) in za železnico.