Če v nekaj verjamemo z vsem srcem, bomo to tudi dosegli

Več kot 800 stanovanjskih objektov ima, pa še 27 podjetij. Vse to je dosegel s težjim izhodiščem, kot ga ima večina od nas – Green je namreč disleksik, saj ima motnje in težave pri pisanju ter branju, ki so prisotne kljub siceršnjim povprečnim, če ne celo nadpovprečnim intelektualnim zmožnostim.

Green, ki sebe opisuje kot samoustvarjenega milijonarja, družbenega podjetnika in priznanega strokovnjaka za ustvarjanje dobičkonosnih podjetij, bo 29. septembra gostoval v Ljubljani. Na svojem predavanju bo, tako kot to počne po vsem svetu, svetoval vsem, ki menijo, da je pot do poslovnega uspeha neuresničljiva. Pravi, da rad pomaga vsem na poti do njihovih milijonov in da je nabral dovolj znanja ter izkušenj, ki jih zdaj po vsem svetu posreduje na svojih predavanjih in v knjižni obliki. Najemajo ga tudi velika podjetja, sam pa skrbi za svoje dobro počutje tudi s športom, zelo veliko pa mu pomeni družbena odgovornost.

Vse te nepremičnine, vsa ta podjetja. Kako vam vse to uspe upravljati?

Imam moštvo sodelavcev in podizvajalcev, ki z mojo lastnino upravljajo v mojem imenu.

Ali bi moral lastnik biti hkrati direktor svojega podjetja ali bi to moralo biti ločeno?

Ločeno. Moj čas je denar, ki ga bolje porabim kot podjetnik, kot da bi se ukvarjal z dnevnimi opravili v podjetjih.

Leta 1984 ste bili brezdomec. Kako se je to zgodilo?

Sprl sem se z očetom in nemudoma odšel od doma. Spal sem v avtu in včasih bil celo brez denarja za hrano. Vozniki tovornjakov so mi dajali ostanke hrane s svojih krožnikov in te prijaznosti ne bom nikoli pozabil. Prav zato sem postal socialni podjetnik, rad pomagam drugim, kjerkoli je to mogoče.

Kako ste zgradili svoje poslovno kraljestvo praktično iz nič?

Ni bilo preprosto. Bilo je veliko krvi, potu, solz in neprespanih noči. Toda pridno delo in načrtovanje sistemov in postopkov, ki sem jih vzpostavil, se zdaj obrestujeta.

Če je to tako preprosto, zakaj ni veliko več ljudi, ki bi jim to uspelo?

Poslovanje je nekaj preprostega, a so ljudje tisti, ki ga naredijo zapletenega.

V vaših začetnih dneh ste bili kmetovalec v Walesu. Ali je že tam kakšen dogodek usmeril vašo življenjsko pot?

Prava točka preobrata mojega življenja se je zgodila na kmetiji, ko sem bil poročen šest let. Spomnim se tistega jutra v hlevu, ko me je krava za mojim hrbtom presenetila z dvignjenim repom, hkrati pa je še zakašljala. Ta vroč, vlažen, smrdljiv kravji iztrebek me je zadel in napolnil moje uho, a ko se je cedil po mojem hrbtu, se je ohlajal pod mojo srajco. Ogaben občutek, a sem takrat v hipu spoznal in si jasno rekel, da tega ne želim več delati.

Kako pomembna je sreča na poti do uspeha?

Sreča ne toliko. V mojem življenju imajo pomembno vlogo moji duhovni vodje, moja pokojna sestra Julie in moja prijateljica zdravilka Sandy.

Koliko je pot do uspeha odvisna od drugih ljudi? Če vas recimo ne plačujejo za pošteno opravljeno delo …

Vzpostavljeni načini in modeli poslovanja morajo podjetje in podjetnika vedno pripraviti na takšne dogodke. Sistemi morajo biti dovolj močni za zagotavljanje preživetja podjetja. Ključ je v načrtovanju in pripravah.

Kako je zmaga v resničnostni oddaji Secret Millionaire, kjer neznani bogati dobrotniki izdatno pomagajo revnim posameznikom in soseskam, spremenila vaše življenje?

Še bolj je utrdila moje prepričanje za socialno podjetništvo, ker je okrepila mojo zavest o težavah tistih, ki so v življenju utrpeli ogromne bolečine.

Kako bi najpreprosteje pojasnili, kaj je socialno oziroma družbeno odgovorno podjetništvo?

Ko s svojim trdim delom služiš denar, je lepo pomagati tistim, ki imajo manj sreče, in jim nameniti nekaj svojega časa ter denarja za pomoč pri ustvarjanju boljšega življenja.

Kako je za nekoga, ki uspešno posluje, pomembno biti družbeno odgovoren?

Zelo pomembno. Če si finančno močan in imaš dobro organiziran svoj čas, lahko prispevaš zelo veliko za dobrodelnost. Jaz sem socialni podjetnik, to pomeni, da rad prispevam. Imam močne vezi s tremi mojimi najbolj priljubljenimi dobrodelnimi organizacijami, največ s fundacijo Make a Wish.

Kako ugotovite, kdaj je nek posel vreden nadaljevanja, kdaj pa umika?

Najprej se vprašam, ali sem glede tega posla dovolj strasten. Če nisem, ne nadaljujem. Strast poraja uspeh. Nato pogledam poslovanje podobnih podjetij in ugotavljam obstoj potencialno dobičkonosnega izida. Tretje, na kar sem pozoren, je, da je večina obstoječih podjetij dobrih, a je vodstvena struktura pogosto slaba. Z drugimi besedami, velikokrat je dovolj zamenjati strukturo ljudi in bo poslovanje poletelo.

Kaj vas najbolj spodbuja in vam daje največ energije za pot naprej?

Moj velik navdih je moja sestra Julie, ki je umrla zaradi bolezni, ko je bila stara komaj 20 let. Ta nenadna izguba v mladih letih me je prepričala, da bom v svojem življenju naredil čim več. Dojel sem, da jaz imam možnost izbire, a Julie je ostala brez teh možnosti. Vedno sem si govoril, da ne bom zapravil niti sekunde svojega življenja.

Kaj si štejete kot svoj največji dosežek, kaj pa kot največji izziv pred sabo?

Uspeh in sreča mojih otrok sta moj največji dosežek, ohranjanje motivacije pri kolegih in zaposlenih, medtem ko rastemo, pa je moj največji izziv pred mano.

Kako je disleksija vplivala na vašo pot napredka, kako jo je spremenila?

V šoli sem se počutil odrinjenega, ker do 19. leta nisem vedel, da imam disleksijo. Toda prav to je bilo moje veliko gonilo, ker sem vsem želel dokazati, da kljub odsotnosti dobrih rezultatov v šoli nisem neumen. Ta predanost, da se dokažem z rezultati, je bila glavni razlog za moj uspeh.

Med drugimi ste se spoprijateljili z Richardom Bransonom, ikono podjetništva. Kako sta se prvič srečala?

Pod okriljem štipendije Nuffield sem opravil intervju z njim pri njem doma. Dvakrat mi ga ni uspelo dobiti, tretjič pa se imel srečo in sva se pogovarjala dve uri in pol.

Za kaj, mislite, da je on v svojem življenju najbolj hvaležen?

Močni podpori svoje matere.

Kaj je najbolj vredna lekcija, ki ste se je vi naučili od njega?

Da ne bom zapravil niti sekunde svojega časa.

Kako lahko pomagate podjetnikom na poti do njihovega prvega milijona?

Tako, da prepoznam njihovo strast in jo usmerim v dobičkonosne komercialne panoge. Preden jim predlagam, na katerem področju naj začnejo, svoje stranke sprašujem po njihovem življenju in njihovih hobijih. Vem, katera so prava področja, ker vidim sijaj v njihovih očeh, ko pridemo do njih.

Ali je to izvedljivo v praksi? Ali lahko posplošujemo, kako najti pot do zvezd?

Zelo izvedljivo. Če v nekaj verjamemo z vsem srcem, bomo to tudi dosegli.

Ali obstaja preprost odgovor na vprašanje, kako obogateti?

Prepoznajte svoje strasti. Preučite podobna podjetja. Najbolj pomembno, za uspeh naredite vse, kar je treba.

Ali imamo pri tem vsi enake možnosti in priložnosti?

Priložnosti nikoli ne izginejo, le da bo nekdo drug vzel tiste, ki jih mi zgrešimo.

Ni jih malo, zlasti zunaj Slovenije, ki pravijo, da Slovenija ni prijazna do podjetnikov in naložbenikov. Kakšne so vaše izkušnje?

Vsaka država ima svoje kulturne posebnosti, a vsi povsod radi sodelujejo pri uspehu. Dobro nagrajujte ljudi in uspeh bo sledil.

Kaj bi svetovali mladi slovenski diplomantki ali diplomantu, ki ne more najti primerne službe ali celo nobene službe, ali razmišlja o zagonu samostojnega poslovanja?

Naj izbere, kje bi rad(a) delal(a), in se še več o tem nauči tako, da se tem podjetjem ponudi kot volonter. Ko spozna to delo, se lahko odloči, ali želi delati v tej panogi ali želi ustanoviti svoje podobno podjetje.

Ali bi vas moral še kaj vprašati, pa vas nisem?

Veliko me sprašujejo, kaj me najbolj navdušuje. Če verjamete ali ne, odgovor ni služenje denarja. Pri mojem delu me najbolj navdušuje in izpolnjuje biti del navdušenja in uspeha drugih, ki smo jim pomagali pri vzpostavitvi zelo dobičkonosnih poslovnih organizacij.