Da je kriza zajela tudi vrste slovenskih vinarjev, je na letošnjem MOS mogoče opaziti s prostim očesom, saj se zdi, da jih je kot razstavljavcev vsako leto manj.
V preteklih letih so se predstavljali tudi v večjih halah, samostojno in z večjimi razstavnimi prostori, zdaj pa nastopajo v glavnem pod okriljem Vinske družbe Slovenije.
Vinska letina bo solidna, ne bo pa zgodovinski letnik
Ker je ravno čas trgatev, nas je najprej zanimalo, kako kaže z letošnjo vinsko letino. "Kljub težavam z vremenom, predvsem s sušo, bo pri nas v Beli krajini letina kar zadovoljiva. V zadnjem obdobju so se stvari postavile na svoje mesto, zato bomo v teh dneh začeli trgatev," pove Igor Plut, komercialist za vino iz Kmetijske zadruge Metlika. "Količinsko bo letnik mogoče malo manjši kot lani, kakovost bo pa dobra," še doda Plut.
Ta konec tedna so začeli trgatev tudi v družbi Vinakras Sežana, pobirajo bele sorte, predvsem šardone, pove Peter Boršič, pospeševalec v tem vinarskem podjetju. Doda, da bo začetek trgatve pozen, ker so pač na jugu mogoče koga presenetili, ampak tudi to govori o tem, kakšno je bilo letošnje muhasto vreme za pridelavo grozdja. "Količinsko bo letina malo manjša, kot smo navajeni, pričakujemo pa dobro kakovost, čeprav ne bo ravno odličen letnik," je še poudaril Boršič.
Nekoliko drugačen pogled na vpliv vremena na vinogradništvo pa ima Božidar Zorjan, vinar s svojim podjetjem za trajnostno kmetovanje iz Zgornje Ložnice pri Slovenski Bistrici. "Mi smo ekološko usmerjeni in kakšnih težav s sušo, ker zemljo zastiramo, nismo imeli," pravi Zorjan, ki vino prideluje na permakulturni način. "Letina bo enaka kot lani, kajti spomladi zredčimo grozdje, tisto, ki ostane, pa je lepo, zdravo," o postopkih svoje pridelave še pove Zorjan.
V Sloveniji je vino vse težje prodati
Vinarje smo še povprašali, kakšno je stanje na slovenskem vinskem trgu, kako gre prodaja, koliko in kam izvažajo. "Težave pri nas vinarjih so podobne kot težave v gospodarstvu na sploh. Prodati vino v Sloveniji je vse težje. Če hočeš preživeti, moraš del svoje pridelave prodati na tujih trgih, za kar pa je pomembno dobro trženje in spoznanje Slovenije kot vinske dežele," pojasni Igor Plut iz KZ Metlika in še pove, da vino v glavnem izvažajo v Bosno in Hercegovino, Srbijo in Avstrijo, poskušajo pa prodreti tudi na Poljsko in v Rusijo.
Na težave vpliva tudi sivi trg
"Kriza se na vinskem trgu vsekakor čuti, zmanjšala sta se poraba in nakup, drugačen je tudi kakovostni razred vina, po katerem segajo porabniki. Ljudje manj pijejo nekoliko dražja vina. Prodaja se je zmanjšala za kakšnih 10 odstotkov, kar najbrž lahko potrdi vsak vinogradnik," pravi Peter Boršič iz Vinakras Sežana, ki upa, da bosta jesen in decembrski praznični čas, najboljši obdobji za prodajo vina, nekoliko popravili bilanco.
Kot težavo našega vinogradništva in vinarstva Boršič vidi precejšen obseg prodaje na sivem trgu, upa pa, da se bodo razmere vsaj deloma uredile z novo zakonodajo, ki jo pripravlja ministrstvo za kmetijstvo. Zaloge vina pri njih sicer niso težava, na tuje trge prodajo okrog 10 odstotkov žlahtne kapljice. Predvsem v Italijo, nekaj malega pa izvozijo tudi v ZDA in Avstralijo.
Vinarski palček, ki se dobro znajde med velikani
Kot posebnež med konvencionalnimi pridelovalci vina ima Božidar Zorjan tudi svoje posebno stališče o krizi, ki naj bi jo občutili tudi vinarji. "O krizi se bolj govori, kot pa je v resnici imamo. Gre le za to, da je denar nepravilno razporejen," pravi Zorjan, ki meni, da se kot nišni pridelovalec med klasičnimi vinarji dobro znajde. Po njegovem je raznolikost v ponudbi dobra, ljudje pa čedalje bolj spoznavajo, da je ekološki način pridelave zaradi odsotnosti kemije boljši. V svojih vinogradih ima 12 tisoč trsov, kar letno pomeni okrog štiri tisoč litrov vina. Vsaj 90 odstotkov ga proda na svoji kmetiji, izvažajo pa ga ne. "Naš koncept je, da ljudi pripeljemo na kmetijo, da pri nas poskusijo grozdje, vino in druge pridelke," razlaga Zorjan, ki še sklene, da na MOS ni prišel prodajat, ampak promovirat, da je ekologija tudi v vinarstvu prava smer.
2
