Bruselj Sloveniji za letos napovedal 1,9-odstotno rast

Za države z evrom je namreč Bruselj ocenil, da bodo zabeležile 1,6- oz. 1,8-odstotno rast BDP, sedemindvajseterici pa je pripisal 1,8- oz. 1,9-odstotno rast BDP. Obenem Bruselj ocenjuje, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj letos znašal 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa pet odstotkov BDP.

Javni dolg Slovenije se bo vztrajno večal Javni dolg Slovenije se bo po napovedih komisije vztrajno večal, a bo še vedno bistveno pod povprečjem območja evra in EU ter bistveno pod referenčno mejo 60 odstotkov BDP, ki jo določa pakt za stabilnost in rast. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 42,8-odstotni dolg, za prihodnje leto pa 46-odstotnega.

2,6-odstotna inflacija Poleg tega EU Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Inflacija v Sloveniji bo tako letos po napovedih komisije enaka kot v povprečju v območju evra in pod povprečjem EU, prihodnje leto pa nekoliko nad povprečjem v območju evra in celotne EU.

Slovenija bo letos beležila večjo brezposelnost kot lani Po napovedih iz Bruslja bo Slovenija letos beležila večjo brezposelnost kot lani. Medtem ko je bila ta lani po ocenah komisije 7,3-odstotna, naj bi bila letos 8,2-odstotna, prihodnje leto pa osemodstotna. To je še vedno manj kot v povprečju v območju evra in celotne EU, kjer naj bi bila letos 10-odstotna, prihodnje leto pa 9,7-odstotna oziroma 9,5-odstotna in 9,1-odstotna.

Za 0,1 oz. 0,3 odstotne točke višjo gospodarsko rast Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, je komisija Sloveniji napovedala za 0,1 oz. 0,3 odstotne točke višjo gospodarsko rast, kot jo je država predvidela v programu stabilnosti, obenem pa tudi za 0,3 oz. 1,1 odstotne točke višji javnofinančni primanjkljaj.

Do razlike v napovedih komisije in pakta stabilnosti, ki ga je država v Bruselj posredovala aprila, je pri primanjkljaju po besedah ministrstva za finance prišlo zato, ker je komisija oceno pripravila v skladu s predpostavko, da v Sloveniji ne bo dodatnih ukrepov ekonomske politike.

Tudi Bruselj je glede slovenskega primanjkljaja v letu 2012 zapisal, da je ta izračunan ob predpostavki, da ne bo dodatnih ukrepov. Glede nadaljnjih ukrepov za zajezitev izdatkov v letu 2012 sicer komisija ugotavlja, da ti v glavnem še niso podrobno opredeljeni in dogovorjeni.

Podobne napovedi Umarja Napovedi Evropske komisije za Slovenijo pa se vsebinsko oz. glede strukture gospodarske rasti ne razlikujejo bistveno od pomladanske napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), so v uradu.

"Še naprej naj bi bila rast zasebne potrošnje skromna" Dodali so, da je mogoče pričakovati nadaljevanje okrevanja izvoza in investiranja v opremo in stroje, ki sta se povečevala že lani. "Še naprej naj bi bila rast zasebne potrošnje skromna, predvsem zaradi razmer na trgu dela, prav tako tudi zaradi državne potrošnje in javnih investicij, kjer pa bodo na dinamiko rasti ključno vplivali sprejeti ukrepi na področju javnih financ," je sklenila namestnica direktorja Umarja Maja Bednaš.

V zvezi z Evropo je komisija v napovedi zapisala, da njeno okrevanje ohranja zagon med novimi tveganji. "Glavno sporočilo naše napovedi je, da je gospodarsko okrevanje v Evropi trdno in se nadaljuje, kljub nedavnim zunanjim pretresom in trenjem na trgu državnih obveznic," je dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.

Rehn: Javnofinančni primanjkljaj se očitno znižuje Poudaril je tudi, da se javnofinančni primanjkljaj očitno znižuje. Komisija območju evra za letos napoveduje v povprečju 4,3-odstotni javnofinančni primanjkljaj, za prihodnje leto pa 3,5-odstotnega, celotni EU pa za letos 4,7-odstotnega, za naslednje leto pa 3,8-odstotnega.

Javni dolg, ki se še vedno zvišuje To pa sicer ne velja za javni dolg, ki se še vedno zvišuje. Javni dolg bo v območju evra po napovedih komisije letos v povprečju 87,7-odstoten, naslednje leto pa 88,5-odstoten, v celotni EU pa letos 82,3-odstoten, naslednje leto pa 83,3-odstoten.

Rehn je opozoril, da je "dinamika dolga nevzdržna". Evropska komisija je zvišala napovedi za dolg treh najbolj problematičnih držav v območju evra, ki so že zaprosile za mednarodno finančno pomoč - Grčije, Irske in Portugalske.

Inflacija se bo precej zvišala Poleg tega komisija območju evra za letos napoveduje 2,6-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 1,8-odstotno, celotni EU pa za letos triodstotno inflacijo, za naslednje leto pa dvoodstotno. Inflacija se bo torej precej zvišala, a ta dvig naj bi bil prehoden.

"Precej brezposelno okrevanje" Stopnja brezposelnosti bo letos v območju evra po napovedih komisije 10-odstotna, naslednje leto pa 9,7-odstotna, v celotni EU pa letos 9,5-odstotna, prihodnje leto pa 9,1-odstotna. Evropska komisija tako razmere opisuje kot "precej brezposelno okrevanje".