Bruselj predlaga skupne evropske obveznice

A obenem je poudarila, da je ta mogoča le ob bistveni krepitvi proračunske discipline in s tem evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni.

Barroso: Težko bo, če ne nemogoče, obdržati skupno evropsko valuto "Brez močnejšega gospodarskega upravljanja v območju evra bo težko, če ne nemogoče, obdržati skupno evropsko valuto," je ob predstavitvi predlogov za krepitev discipline in konvergence v območju evra poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Prva predlagana možnost za uvedbo skupnih obveznic je popolna zamenjava izdajanja nacionalnih obveznic s skupnimi evropskimi obveznicami s skupnimi ali večkratnimi jamstvi. Tako bi bilo financiranje vlade v območju evra popolnoma pokrito s skupnimi obveznicami.

Druga možnost je delna zamenjava nacionalnih s skupnimi obveznicami s skupnimi ali večkratnimi jamstvi, imenovana "modro-rdeči pristop", pri čemer so skupne obveznice "modre", nacionalne pa "rdeče". Tretja možnost pa je delna zamenjava nacionalnih z evropskimi obveznicami zgolj z večkratnimi jamstvi. Za uvedbo prve in druge možnosti bi bila potrebna sprememba pogodbe EU, ki bi lahko trajala precej časa, medtem ko bi lahko bila tretja možnost uvedena v razmeroma kratkem času.

Nemčija temu ukrepu močno nasprotuje Komisija je sicer le sprožila razpravo o tej kontroverzni temi. Po mnenju nekaterih so evropske obveznice, sploh prva možnost, rešitev za dolžniško krizo, a Nemčija temu ukrepu odločno nasprotuje in se je tudi danes še pred predstavitvijo predlogov ponovno izrekla proti.

Barroso je članice unije pozval k "razumni in resni" razpravi o evropskih obveznicah. V odzivu na očitke, zakaj predlaga nekaj, čemur nasprotuje najmočnejše evropsko gospodarstvo, pa je poudaril, da se ne strinja z oceno, da je Nemčija "absolutno proti".

"Obveznice nikakor niso čudežno zdravilo za dolžniške težave posameznih držav" Evropske obveznice lahko po njegovem mnenju prinesejo ogromne koristi in zmanjšajo stroške zadolževanja, nikakor pa niso "čudežno zdravilo" za dolžniške težave posameznih držav, ki morajo nadaljevati javnofinančno konsolidacijo.

Prav zato je komisija predlagala tudi bistveno krepitev proračunske discipline, ki jo je nedavno že okrepila s "šestercem", svežnjem šestih zakonodajnih predlogov, ki naj bi začel veljati enkrat od sredine decembra do novega leta.

Komisija je razgrnila zakonodajne predloge za večji nadzor nad proračuni držav članic Za dodatno krepitev proračunske discipline je komisija razgrnila zakonodajne predloge za večji evropski nadzor nad proračuni držav članic, kjer je ogrožena finančna stabilnost in s tem stabilnost celotnega območja evra in evropskega gospodarstva.

Krepitev nadzora vključuje zavezujoča pravila za zagotavljanje uravnoteženih proračunov, če se le da, zapisana v ustavi. Poleg tega predvideva uskladitev proračunskega časovnega okvira, tako da bi države članice osnutke proračunov pošiljale v pregled Bruslju do 15. oktobra.

Evropska komisija bi lahko v skladu s predlogom zahtevala nov osnutek proračuna in podala mnenja o njem, ki bi jih po potrebi predstavila v nacionalnem parlamentu.

Zelo pomemben je predlog, da bi imela Evropska komisija pravico predlagati Svetu, naj določeni članici priporoči, naj prosi za finančno pomoč, medtem ko je bila doslej ta pobuda v izključni pristojnosti članice.

Države se želijo do zadnjega trenutka izogniti programu pomoči Ta predlog je po besedah komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna nauk dosedanjih izkušenj, da se želijo države do zadnjega trenutka izogniti programu pomoči, ki od njih terja ostre ukrepe, kar bistveno poslabša njihov položaj in razmere v celotnem območju evra.

Evropska komisija je objavila tudi letni pregled rasti in opredelila prednostne naloge za zagotavljanje javnofinančne konsolidacije in rasti v naslednjem letu. S tem je zagnala evropski semester, cikel tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik ter strukturnih reform članic unije.

Barroso je prepričan, da so članice unije zaradi krize pripravljene na večji nadzor "Realnost je včasih odlična učiteljica," je še dejal Barroso, prepričan, da so članice unije zaradi resne krize sedaj pripravljene na večji nadzor in bodo podprle predloge komisije. To je po njegovem mnenju pomembno tudi za ohranitev demokracije, saj bodo sicer države suverenost predale finančnim trgom, ki pa za razliko od komisije niso podvrženi nobenemu demokratičnemu nadzoru.

Slovenija: Ključen napor mora biti usmerjen v vzdržnost dolga Na slovenskem finančnem ministrstvu so v odzivu na predloge komisije povedali, da je bila Slovenija doslej načeloma naklonjena uvedbi skupnih evropskih obveznic, a da te zagotavljajo le drugačen način financiranja javnega dolga, medtem ko mora biti ključen napor usmerjen predvsem v zagotovitev vzdržnosti dolga.

Kot pravijo na ministrstvu, gre pri svežnju komisije za obsežen nabor ukrepov, ki jih Slovenija podrobneje še preučuje. Podrobnejših komentarjev v tem trenutku zato še ne morejo podati.

V Evropskem parlamentu so se odzvali pozitivno Rehn je predloge predstavil tudi v Evropskem parlamentu, kjer so se vse tri največje politične skupine - desnosredinska Evropska ljudska stranka, evropski socialisti in evropski liberalci - odzvale pozitivno.

Evropske obveznice je odločno podprla tudi evropska poslanka iz Slovenije iz vrst evropskih socialistov Mojca Kleva. "Evroobveznice so v tem trenutku eno najmočnejših orožij, ki jih imamo za spopad z dolžniško krizo," je poudarila in obsodila odziv nemške vlade, ki jim je nasprotovala še pred predstavitvijo predlogov.