Ponedeljek,
26. 8. 2013,
22.38

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 26. 8. 2013, 22.38

7 let, 9 mesecev

Bruno Korelič: Država se ne zaveda pomena Luke Koper

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Nekdanji dolgoletni prvi mož Luke Koper Bruno Korelič imenovanja Gašparja Gašparja Mišiča ne komentira, pravi le, "da lastniki očitno ne razmišljajo tako, kot bi morali".

"Ne želim komentirati imenovanja g. Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper, saj ga ne poznam," pravi Bruno Korelič, ki je edino slovensko pristanišče vodil kar 22 let. "To, da se predsedniki uprav menjajo vsake nekaj let, ni dobro. Menjavanje vodilnih delavcev ne prinaša želenih rezultatov. Očitno lastniki ne razmišljajo tako, kot bi morali," poudarja Korelič, ki obžaluje, da že lani ni Luke prevzel človek, kot je Rado Antolovič, ki ima mednarodne izkušnje. "Vsekakor bi moral Luko Koper voditi nekdo iz branže, ki pozna posel, tudi logistiko, ladjarstvo, špedicijo. Takšno podjetje lahko vodi le človek s širokim obzorjem in izkušnjami. Prav tako mora to biti človek, ki zna poslušati vse, od sindikatov pa vse do partnerjev, ki sodelujejo v transportni verigi," pojasnjuje nekdanji prvi mož Luke in dodaja, da mora takšen človek združiti vse deležnike v tej branži in jih tudi motivirati. Država se ne zaveda pomena Luke Koper "Prepričan sem, da se država oziroma upravljavci države ne zavedajo pomena, zlasti Luke, za slovenski razvoj slovenske logistične in tranzitne smeri. Če te zavesti ni, potem to podjetje jemljejo kot nepomembno podjetje. Moramo pa se zavedati, da je Luka Koper izjemno pomembno podjetje, ki ustvarja sinergijske učinke na vrsto dejavnosti, transport, železnico, špedicijo in še bi lahko našteval," pravi Korelič.

Uprava in nadzorniki se ne smejo ozirati na politiko Korelič še pravi, da bi se morala uprava in nadzorniki ubadati predvsem z gospodarstvom in konkurenčnostjo, ne bi pa se smeli iti političnih igric. "V mojem času so nas pustili delati, ocenjevali so samo naše rezultate in če so bili dobri, so nas pustili delati naprej. Potem pa je nastopila plenilska politika, ki je videla le strankarske interese in tja postavljala le svoje ljudi," je kritičen Korelič, ki se mu vmešavanje politike v gospodarstvo zdi neprimerno: "Politika se ne sme vmešavati v poslovanje podjetij."