Banka Slovenije znižala napoved letošnje rasti na 1,3 odstotka

Prihodnje leto naj bi se rast pospešila na 1,7 odstotka in nad dva odstotka povzpela leta 2013, navaja oktobrsko poročilo o cenovni stabilnosti. Guverner Marko Kranjec opozarja na nujnost strukturnih sprememb.

Poudaril, da so strukturne spremembe pogoj za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja Problema fiskalne konsolidacije in strukturnih sprememb sta bolj tesno povezana, kot si ponavadi predstavljamo, je dejal Kranjec. Poudaril je, da so strukturne spremembe pogoj za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja.

Reforme so po Kranjčevih besedah potrebne na različnih področjih Reforme so po Kranjčevih besedah potrebne na različnih področjih, med njimi je izpostavil trg dela, pokojnine in zdravstvo, pozval pa tudi k vsebinskim premikom pri urejanju vprašanj glede stečajev in prevzemov podjetij ter administriranja javnega in zasebnega sektorja v celoti.

Opozoril še na probleme na mednarodnih finančnih trgih Opozoril je še na probleme na mednarodnih finančnih trgih. V Sloveniji bo nujno treba prilagajati bilance, še posebej nefinančnih družb. Te so preveč zadolžene in Kranjec ocenjuje, da bo proces prilagajanja bilanc še dolgo časa težil podjetja, da se bodo odločala za ustrezne projekte, ki bodo povečali proizvodnjo.

Banke v tem trenutku ne morejo servisirati gospodarstva, kot bi bilo zaželeno, je dejal Kranjec, hkrati pa izrazil razumevanje, da banke ne financirajo nedonosnih projektov in podjetij z zelo tvegano bilančno strukturo.

"Obstaja bistveno večja verjetnost, da bo rast ob koncu leta še nižja od napovedane" Direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik je ob predstavitvi poročila o cenovni stabilnosti povedal, da se napovedi v mednarodnem okolju neprestano slabšajo, zaradi česar se zmanjšujejo tudi možnosti za našo rast. "Obstaja bistveno večja verjetnost, da bo rast ob koncu leta še nižja od napovedane," je dejal.

Leta 2010 je Slovenija zabeležila gospodarsko rast v višini 1,4 odstotka Tako kot Banka Slovenije je sredi septembra napoved gospodarske rasti v tem letu znižal tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, namreč z 2,2 na 1,5 odstotka. Leta 2010 je Slovenija zabeležila gospodarsko rast v višini 1,4 odstotka.

Letos še ne moremo pričakovati povečanja zasebne potrošnje Zaradi zaostrenega položaja na trgu dela ter nizke rasti realnega razpoložljivega dohodka letos še ne moremo pričakovati povečanja zasebne potrošnje. Nad en odstotek bi lahko porasla šele leta 2013, enako velja za investicije. Te bodo letos še močno negativne, prav tako ne more biti visoka potrošnja države, je povedal Kozamernik.

Tako nizko domače povpraševanje vpliva tudi na nizek uvoz Tako nizko domače povpraševanje vpliva tudi na nizek uvoz, ki ga bo izvoz še naprej prehiteval. Med dejavnostmi bodo h gospodarski rasti še vedno največ prispevale izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti, kjer se je sicer aktivnost prav tako upočasnila, med storitvami pa transport.

Najtežje bo še vedno v gradbeništvu Najtežje bo še vedno v gradbeništvu, ki bo letos še v hudih težavah, Kozamernik pa mu krčenje napoveduje tudi še v letu 2012 in možnost pozitivne rasti napoveduje šele leta 2013.

To se bo odrazilo tudi pri zaposlenosti, ki naj bi se letos in prihodnje leto še zmanjšala, malenkost naj bi se povečala šele leta 2013.

Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se bo v prihodnjih letih predvidoma prevesil v presežek. Glede povprečne stopnje inflacije pa je Kozamernik povedal, da naj bi se letos znižala na dva odstotka in se v prihodnjih dveh letih ustalila pri 1,6 odstotka.

Brez rešitve strukturnih problemov se nam lahko zgodi trajna nižja rast Na vprašanje, kdaj se nam obeta višja gospodarska rast, je Kozamernik tako kot že prej Kranjec pozval k strukturnim spremembam. Brez rešitve strukturnih problemov se nam lahko zgodi trajna nižja rast, je menil. Da bi prišlo do recesije v območju evra, pa se mu v tem trenutku ne zdi verjetno, čeprav bi lahko trenutne težave trajale kar nekaj četrtletij.

Padec vlade je dodatno prispeval k znižanju bonitetne ocene države, je spomnil Kranjec Kranjec pričakuje, da bo po decembrskih volitvah nova vlada začela sprejemati potrebne ukrepe na področju fiskalne konsolidacije in strukturnih sprememb. Padec vlade je dodatno prispeval k znižanju bonitetne ocene države, je spomnil in dodal, da ima neurejeno politično upravljanje zagotovo posledice na ekonomsko politiko, in v Banki Slovenije pričakujejo, da bo z volitvami ta problem čim prej rešen.