Nedelja,
5. 12. 2010,
9.08

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 5. 12. 2010, 9.08

7 let, 9 mesecev

Arhar: V bančništvu je najbolj pomembno zaupanje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V bančništvu je po mnenju predsednika uprave Unicredit banke Slovenija Franceta Arharja najpomembnejše zaupanje, tega pa lahko oblikuje le odgovornost zaposlenih v bankah.

"Zelo pomembna sta individualni odnos in pogodbena odgovornost," izpostavlja Arhar. "V Sloveniji je za velik del posledic gospodarske krize kriva tudi bančna skupnost, saj banke od leta 2007 niso bile pozorne na tveganja, vodile pa so takšno politiko, za katero ni bilo pomembna kakovost, temveč obseg posla," je nedavno v Ljubljani povedal Arhar.

Napačna kreditna politika je kriva za zastoj v rasti Zastoj v rasti je tako po njegovih besedah povzročila tudi napačna kreditna politika, ki se je zgodila v obilju denarja, kar pomeni, da je bil prepoceni, je dejal. Seveda na bančnem trgu vlada huda konkurenca, vendar je pomembno, da bančnik k vsakemu poslu pristopu odgovorno in etično ter da se v vsak primer pošteno poglobi.

"Važno je bilo, da si kredit plasiral, ni pa bil važen donos" Pri denarju je po njegovih besedah najbolj pomembno zaupanje. "Kapitala pa bo vedno premalo, če bankirji ne bodo odgovorni in ne bodo ocenjevali tveganj na dolgi rok," je zatrdil. Pomembna sta še etika in poslovna morala. "V Sloveniji so se šli tisti, ki sedaj najbolj tarnajo, največji moralni hazard," je ocenil in pojasnil logiko tega početja z besedami: "Važno je bilo, da si kredit plasiral, ni pa bil važen donos, kar je zelo narobe."

Arhar: Pri nas sedaj nihče za nič ne odgovarja "Lastnina daje odgovornost in pravice in ni važno, od kod je," je menil in dodal, da so nekatere banke v Sloveniji v dobrih časih poslovale preveč lahkomiselno. "Pri nas sedaj nihče za nič ne odgovarja in tudi nadzorni sveti ne postavljajo pravih vprašanj upravam," je ocenil.

Po izbruhu krize bančna regulativa vse bolj zaostruje kriterije kapitalske ustreznost in za kapital, a kje so meje, se je vprašal Arhar. "Lastnike bank pa pri tem upravičeno zanima, kakšen donos na kapital ustvarja posamezna banka," je enega od sedanjih problemov povzel Arhar.

"Za naprej pa si lahko pameten, če si pošten" Z novim letom se bo pomoč držav zaradi krize iztekla in težko je oceniti, kaj se bo potem dogajalo, je menil Arhar. "Problem bodo viri, da bo kreditna politika lahko sledila ekonomskemu razvoju," je dodal. Za nazaj je vsak lahko pameten, za naprej pa nihče ne ve, kaj bo. "Za naprej pa si lahko pameten, če si pošten," je poudaril.

So banke odgovorne za nevednost njihovih strank? Banke v zahodni Evropi se soočajo tudi s pritiski po vse večjem prevzemanju odgovornosti. Primeri nekaterih najnovejših sodnih praks, na primer v Franciji in v Nemčiji, nakazujejo, da so banke objektivno odgovorne za nevednost njihovih strank, kar pa je po Arharjevem mnenju zaskrbljujoče. "Vprašanje je, s kom boš sploh še lahko posloval," je sklenil.