Ali bi prezadolžena slovenska podjetja bolje reševale družbe za poslovne preobrate?

Za terjatve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se zanimajo predvsem investicijske banke in strateški vlagatelji. Ameriški investicijski banki Bank of America Merill Lynch je DUTB konec marca prodala paket terjatev do ACH, družbe Protej, Elana, Polzele in Adrie Airways. Zanj naj bi iztržila 106 milijonov evrov.

Strateškemu lastniku Heinekenu pa je mesec dni pozneje prodala delež Pivovarne Laško. Zanj je iztržila 52 milijonov evrov.

Slovenski paradni konji v težavah Slovensko gospodarstvo se je prvič v svoji zgodovini znašlo v posebni fazi ekonomskega cikla. Privatizacija še vedno ni končana, hkrati pa se podjetja spopadajo z omejeno likvidnostjo. To fazo zaznamujejo močna prezadolženost podjetij in nezmožnost odplačevanja starih dolgov, zmanjšana posojilna sposobnost bank zaradi lastne sanacije oziroma še vedno velikega deleža slabih terjatev, šibka kapitalska moč podjetij zaradi težav njihovih lastnikov, zaostreni pogoji poslovanja na trgu dela, strožja zakonodaja … V brezizhodnem položaju se je tako znašlo veliko slovenskih podjetij, tudi nekdanji paradni konji.

Glavni cilj podjetij, ki so kapitalsko šibka, a imajo zdravo jedro, je pridobiti kapitalsko moč kot osnovo za poslovno prenovo podjetja. Tuje prakse kažejo, da se kot odgovor na izziv reševanja takšnih podjetij pojavljajo posebne vrste vlagateljev. Gre za zasebne finančne sklade, ki so specialisti za poslovne preobrate (angleško turnaround funds). Navzoči so povsod v razvitem svetu in so zaželeni vlagatelji v fazi ekonomskega cikla, v katerem se je znašla Slovenija.

Skladi imajo tako kapitalsko zaledje kot specifično znanje Od preostalih finančnih vlagateljev (investicijskih bank, skladov zasebnega kapitala, skladov tveganega kapitala) in strateških vlagateljev se razlikujejo v tem, da so specializirani za vlaganja v podjetja, ki so zašla v težave in za izvajanje poslovnega in finančnega prestrukturiranja v prezadolženih podjetjih. Ti skladi združujejo oboje, kar potrebujejo prezadolžena podjetja z zdravim jedrom. S svojim močnim kapitalskim zaledjem priskrbijo kapitalsko ustreznost, s svojimi kompetencami za poslovno prestrukturiranje pa optimizirajo in revitalizirajo poslovanje.

Njihov ključni poslovni motiv je, da v podjetje pripeljejo specializirane finančne in operativne strokovnjake za prestrukturiranje, ga naredijo maksimalno učinkovito in ga nato z dobičkom prodajo naprej, običajno strateškemu vlagatelju. Financiranje je torej prvenstveno namenjeno prestrukturiranju podjetja. Njihov zaslužek je vezan na donos naložbe ob prodaji končnemu lastniku.

Prestrukturiranje finančnega in poslovnega dela podjetja Prestrukturiranje se izvaja tako na finančnem kot tudi operativnem področju. Na finančnem področju preoblikujejo strukturo financiranja, kamor spadajo podaljšanje vračanja posojil, delen odpis posojil, preoblikovanje dolgov v kapital … Pri poslovnem prestrukturiranju pa spreminjajo poslovne procese, kamor spada odprodaja delov podjetja, ki niso osnovna dejavnost podjetja, zmanjšajo število zaposlenih, optimizirajo poslovne procese …

Tipičen časovni okvir od investicije do nadaljnje prodaje je pri tovrstnih vlagateljih približno pet let.

Ko se lastniki podjetij in banke ne znajo dogovoriti "Ni nujno, da gre pri specialistih za poslovne preobrate za boljšo rešitev od drugih vlagateljev. To je treba presoditi za vsak primer posebej. Enoznačnega odgovora ni. So pa te družbe zagotovo izjemni specialisti za prestrukturiranje podjetja," pojasnjuje predsednik slovenskega združenja Turnaround Management Association (TMA) Luka Vesnaver.

Za slovenska podjetja, potrebna prestrukturiranja, je značilno, da imajo veliko deležnikov (lastnikov, bank), ki se med seboj pogosto ne morejo uskladiti. Zato je po Vesnaverjevem mnenju v takšnih primerih prestrukturiranje včasih bolje prepustiti nekomu tretjemu, ki bo to naredil profesionalno, hitro in učinkovito. V Sloveniji imamo omejene izkušnje, kako podjetja operativno "obrniti na glavo". Prav tako obstoječi lastniki običajno nimajo dovolj kapitala za vlaganja v podjetja v težavah.

"Najslabše je, da se podjetja, ki potrebujejo preobrat, pusti v nerešenem položaju in prepusti umiranju na obroke," še sklene Vesnaver.