Srdjan Cvjetović

Četrtek,
18. 11. 2010,
16.44

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Četrtek, 18. 11. 2010, 16.44

8 let

Zakladi in zgodbe piranskega svetega Jurija

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
"Baročni kompleks svetega Jurija je sestavljen iz cerkve, zvonika in krstilnice, a zgodovina in zgodbe so se tu začele pisati že veliko pred barokom," nam je pojasnil piranski župnik Zorko Bajc.

"Blizu glavnega oltarja je največje oljna slika na platnu v Sloveniji, ki meri 42 kvadratnih metrov, župnijski arhiv ima listine iz 11. stoletja, krstne knjige, v katerih je med drugim vpisan tudi piranski glasbenik Giuseppe Tartini, so najstarejše neprekinjeno dejavne v Sloveniji, vse od leta 1540, kapiteljska knjižnica, ena sedmih piranskih knjižnic, pa se ponaša s približno 200 metri knjig, starih 300 ali več let – to pa so le nekatere dragocenosti piranske stolnice," nam razkrije diplomirani teolog, magister umetnostne zgodovine, vnet fotograf in svetovni popotnik.

Več kot dve tisočletji zgodovine

"Prostor, na katerem danes stoji cerkev svetega Jurija, je že več kot 2000 let namenjen bogočastju, naprej poganskemu, nekje od 5. stoletja naprej pa krščanskemu. V arheološki jami, ki smo jo uredili in odprli za obiskovalce, najdemo temelje že predrimske faze in ostanke rimskega templja, na katerih so zgradili prvo starokrščansko cerkev."

"To so povečali v času romanike, leta 1344, v času gotike pa je bila zgrajena cerkev v današnji velikosti, takrat še triladijska in nekoliko drugačna, krstilnica in zvonik pa sta bila takrat še na ploščadi pred cerkvijo. Glavno spremembo je prinesel barok ob koncu 16. stoletja: cerkev je postala enoladijska, naredili so lesen strop in ga potem poslikali s številnimi platni ter postavili vseh današnjih sedem oltarjev."

Kopija zvonika, starejša od vzornika

"V istem času so porušili zvonik na zahodni strani in ga postavili na današnji položaj, predlani je bilo 400 let od tega. Je pomanjšana kopija zvonika beneškega svetega Marka – Benetke in Piran sta bila močno povezana in nikoli v sporu, predvsem zaradi soli, saj naj bi Piran menda pridobival kar tretjino soli za vso Beneško republiko. Zvonik svetega Jurija pa je danes starejši od beneškega, saj se je slednji pred dobrimi stotimi leti porušil, piranski pa ponosno stoji že peto stoletje in upam, da bo še nekaj časa, kajti tudi ta je potreben temeljite obnove," pojasni Bajc.

Svojo zgodbo ima tudi eden zvonov, ki bije uro; župnik mu reče "predkolumbovski", ker je iz leta 1477, torej je nastal 15 prej, preden se je Kolumb odpravil onstran Atlantika: "Zlasti Američanom rad povem, da je ta zvon bil uro, še preden smo za Ameriko tu sploh vedeli."

Sol: nekoč vir bogastva, danes pa sovražnik

Ko je pred desetimi leti prevzel vodenje piranske župnije, so Bajca opozorili, da je piranska župnija ena najzahtevnejših daleč naokrog – ima kar 10 cerkva, stroški vzdrževanja in obnove pa so višji kot marsikje drugje: "Sol, ki je Piranu v zgodovini prinesla veliko bogastvo in poseben odnos s takrat močnimi Benetkami, je danes največja težava in sovražnik vzdrževanja in obnove Pirana. Sol vse razžre, povsod se vidi," potoži in pokaže piranski župnik.

"Verjetno sem najbogatejši Pirančan, toda …" A Bajc je svarilo sprejel kot izziv in svoje odločitve ni nikoli obžaloval. Rad se pošali: "Verjetno sem najbogatejši Pirančan, a zaradi tega imam tudi največ težav: imam mrtev kapital, ki ga ne smem prodati, imam pa obveznost vzdrževati ga, kar je povezano z izjemnimi stroški. Če bi gledal zgolj kot župnik, bi mi zadoščala ena majhna cerkev, ne bi jih potreboval deset, a je v interesu kulture, zgodovine, turizma, da jih vzdržujem vse. To ni zadeva ali last Vatikana, temveč same župnije, ljudje tega ne razumejo. Domačini so vse to sami zgradili in je njihova last, a veliko današnjih Pirančanov je priseljencev in ne čutijo pripadnosti, ne identificirajo se s tem, da je to dediščina njihovih prednikov."

"Moram biti marsikaj drugega in ne le župnik"

Denar je pri tako obsežnih obnovah in vzdrževanju velik problem: "Kar dobimo miloščine, zadošča zgolj za račune elektrike v desetih cerkvah. Prispevki države so pomembni, a vendarle zgolj kapljica v morju. Stroški so enormni, obenem pa celo stroka včasih ne najde skupnega jezika, kako bi najustrezneje marmor in druge materiale zaščitili pred vplivi soli, vode in vetra. To je noro, poleg tega, da sem župnik, moram biti še menedžer, strokovni sodelavec za razpise, pravnik, nadzorni delavec, organizator kulture in še kaj, ne moreš pa v vsem biti stoodstoten, čeprav ljudje pričakujejo, da bo vse narejeno."

Najstarejša maketa v Sloveniji Toda Bajc se ni vdal: "Od prvega dneva se lotevam temeljite obnove, pri kateri med drugim skušamo cerkev vrniti v njeno izvirno baročno podobo. V zadnjih stoletjih je bilo nekaj delnih obnov, nazadnje v neoklasicističnem slogu, in vsaka je pustila svoje sledi, zato se je nabralo kar nekaj šare. V sklopu obnove smo odprli župnijski muzej z zakladnico svetega Jurija, arheološko jamo in lapidarijem. Tu je tudi več kot 400 let stara lesena maketa, najstarejša v Sloveniji, ki predstavlja podobo cerkve pred barokom. Te dni končujemo obnovo enega stranskega oltarja, še dve sliki sta v delu …"

Ploščad in župnišče visita v zraku

Kako je vzdrževanje v Piranu pravzaprav stroškovno zahtevno, si mnogi niti ne predstavljajo: "Zaradi soli in vlage moram pri obnovi uporabljati bistveno dražje materiale, ne smem si privoščiti niti malo cementa, ki nase veže še več soli, to pa takoj pomnoži stroške."

Bajc obenem opozori na perečo težavo statike: "Stolnica stoji na enajstih podpornih lokih in ploščad okoli cerkve je pravzaprav v zraku. V zadnjih letih so bili loki obnovljeni s pomočjo občine Piran in posebnega norveškega sklada, visi pa tudi župnišče na skali, kjer obokov sploh ni, zato grozi sesutje, če ne bo rešeno v nekaj letih. Na srečo pa že potekajo pogovori z občino in mednarodnimi skladi, zato upam na najboljše."