Nedelja,
19. 2. 2012,
10.04

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 19. 2. 2012, 10.04

9 let, 2 meseca

John Glenn pred pol stoletja kot prvi Američan obkrožil Zemljo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Američani bodo v ponedeljek obeležili 50. obletnico vesoljske misije danes 90-letnega Johna Glenna, ki je kot prvi Američan obkrožil Zemljo.

Misija, s katero je Glenn navdušil rojake, je trajala nekaj manj kot pet ur. Tedanja Sovjetska zveza je leta 1957 poslala okrog Zemlje prvi satelit sputnik. Ameriški predsednik John F. Kennedy je ob nastopu položaja januarja 1961 napovedal, da bodo Američani čez deset let prišli na Luno, a so v vesoljski tekmi še naprej doživljali poraze. Američani sprva doživljali poraze Najprej so jih Sovjeti prehiteli s prvim človekom v vesolju. Aprila 1961 je Zemljo obkrožil Jurij Gagarin, kasneje pa je German Titov v 25 urah in 18 minutah naredil 17 krogov okrog Zemlje. Maja oziroma julija istega leta sta Američana Alan Shepard in Gus Grissom sicer poletela do roba vesolja, vendar Zemlje nista obkrožila. Misija desetkrat prestavljena Za 20. december je bila napovedana misija Johna Glenna, ki pa je bila potem desetkrat prestavljena zaradi slabega vremena in tehničnih težav. Glenn se je štirikrat zaman oblekel v skafander in se dvakrat zaman povzpel na vrh ploščadi za izstrelitev. 20. februarja 1962 pa je potisna raketa atlas le uspela poslati v vesolje kapsulo, ki so jo poimenovali "prijateljstvo 7". Glenn trikrat obkrožil Zemljo na višini 260 kilometrov Glenn je sproti poročal na Zemljo, kaj vidi in uvodoma so bile to zeleno rumene kresničke, za katere najprej ni bilo pojasnila, nakar so ugotovili, da gre za hlape iz naprav na kapsuli. Glenn je bil v vesolju skupaj 4 ure, 55 minut in 18 sekund, v tem času pa je trikrat obkrožil Zemljo na višini 260 kilometrov. Ob koncu prvega kroga je prišlo do okvare krmilnega avtomatičnega krmilnega mehanizma in Glenn je prevzel stvari v svoje roke in spet postal pilot namesto "mesa v konzervi", kot so se prvi astronavti norčevali sami iz sebe. Prava drama je nastala tik pred vrnitvijo, kajti naprave na Zemlji so pokazale, da je kapsuli odpovedala toplotna zaščita. Na srečo je šlo za lažni alarm in Glenn je v Cape Canaveralu doživel navdušen sprejem z godbo na pihala in predsednikom Kennedyjem. Teden dni kasneje so mu na Broadwayju v New Yorku pripravili parado, med katero so v čast astronavtu razdelili 3,5 tone konfetov. Postal je narodni heroj Glenn je za Američane postal narodni heroj, saj jim je vrnil samozavest v vesoljski tekmi s Sovjetsko zvezo. Slava mu je pomagala, da je bil kasneje izvoljen v zvezni senat iz države Ohio, kjer je preživel 16 let do upokojitve leta 1998. Njegova vesoljska kapsula je danes na ogled v vesoljskem muzeju v prestolnici Washington. Pred potjo v vesolje je bil Glenn vojaški pilot. Udeležil se je druge svetovne vojne ter vojne v Koreji, kjer je malce pred premirjem sestrelil tri ruske mige. Bil je tudi testni pilot za nova letala, tako kot ostali prvi astronavti ZDA, ki so med seboj tekmovali za čast poti v vesolje. Poleg njega je iz ekipe programa Mercury danes živ le še Scott Carpenter. Virgil Gus Grissom je umrl leta 1967 v nesreči plovila Apollo med preizkušanjem na ploščadi za izstrelitev. Donald Slayton je umrl leta 1993, Alan Shepard leta 1998, Gordon Cooper leta 2004 in Walter Schirra leta 2007. S soprogo sta poročena že 69 let Glenn se je v soboto udeležil proslave ob 50. obletnici obkrožitve Zemlje v Cape Canaveralu, kamor so bili povabljeni tudi vsi ostali še živi udeleženci projekta, od tehnikov, kontrolorjev in drugih. V ponedeljek in torek bodo proslave v Ohiu na državni univerzi, ki ima šolo za odnose z javnostmi z njegovim imenom. Slavil bo skupaj s soprogo Anno, s katero sta poročena že 69 let. Skrbi glede prihodnost ameriškega vesoljskega programa Glenna skrbi prihodnost ameriškega vesoljskega programa. Dve leti pred upokojitvijo raketoplanov je šel na obisk k predsedniku ZDA Baracku Obami, da bi ga prepričal, naj misije raketoplanov podaljša še za nekaj let. Ne zdi se mu namreč pametno, da je usoda oskrbovanja Mednarodne vesoljske postaje (ISS) odvisna od majhnih ruskih plovil sojuz. Obama se je z Glennom sicer strinjal, a pojasnil, da ni denarja za to. Vesoljska agencija Nasa namerava oskrbovanje ISS kmalu predati zasebnim podjetjem, ki že imajo svoje rakete, sama pa se posveča drugim vesoljskim misijam, kot je raziskovanje asteroidov in Marsa.