Ocenili smo: SSX

Igre ekstremnih športov so svoj razcvet doživele v prvi polovici preteklega desetletja, ko je ob prelomu tisočletja val tovrstnih naslovov sprožil "skejtarski" Tony Hawk's Pro Skater 2. V množici naslednikov so sicer nekateri rolko zamenjali z BMX-i, štirikolesnimi motorji in snežnimi deskami, vendar srž je ostajala enaka; vsako grbino in rampo na progi izkoristiti za frčanje po zraku, izvajanje trikov in sploh čim bolj atraktivno doseganje točk.

Svoj vrhunec so tovrstne igre doživele na snegu s serijo SSX, kjer ste na neskončnih snežnih strminah svoje vragolije izvajali s pomočjo "snowboarda". Žanr se je nato počasi izpel in začel toniti v pozabo. To skušajo pri EA-ju sedaj popraviti in z obuditvijo franšize nadaljevati tam, kjer so pred leti končali. Da so v novi SSX vložili veliko truda in imajo od igre visoka pričakovanja, je moč opaziti na vsakem koraku.

Strma linija težavnosti Že ob prvem stiku s snežno desko se boste zaljubili v zimsko pokrajino, ki jo izrisuje sveža grafična srčika. Visoko nad Skalnim gorovjem v helikopterju potrpežljivo čakate na ugodne razmere za skok v neznano. Ozrete se proti sinje modremu nebu, kjer se igrajo pomirjujoči sončni žarki. Svoj pogled nato usmerite v čudovite bele planjave, ki se raztezajo pod vami. Le še nekaj sekund vas loči od drznega spusta po strminah. Srce vam bije vedno hitreje. Skočite … za trenutek vam zastane dih … in nato trd pristanek.

Da, SSX ni najlažja igra. Prvih nekaj ur boste za dričanje navzdol prog bolj uporabljali svojo zadnjico kot pa snežno desko, v kolikor pa ste se rodili z dvema levima rokama in imate težave že pri vsakdanjih opravilih, kot je rezanje kruha, pa še kakšno minuto dlje. Vendar naj vas to ne prestraši in odvrne od sicer zelo solidne igre, saj boste vztrajni za ves vloženi trud slej ko prej poplačani.

Doživite zen V primerjavi z večino novejših iger je SSX precej bolj zahteven in neodpustljiv, saj od igralcev zahteva krepko mero zbranosti, potrpežljivosti in volje do učenja. Še toliko bolj, če ste mlečnozobi novinec. Ko boste enkrat osvojili in dojeli mehaniko kljubovanja zakonom fizike, pa vas čaka pravo zenovsko doživetje.

Verižno povezovanje trikov in skokov ter vratolomno hitro slalomiranje med drevesi vam bo prešlo v kri in nobena skala, strmoglavljeno letalo ali kakšna druga ovira, ki vam bo skušala prekrižati pot, vas ne bo več ustavila. Ob mešanih ritmih rapa, dubstepa, electronice in rocka boste začeli igrati intuitivno in postali eno z okolico. Edino tako boste v svojem poslanstvu uspešni.

Kralj hribovij in gorovij Osrednja kampanja obsega svetovno turnejo (World Tour), na kateri morate osvojiti devet hribovij (v verziji za PS3 je na voljo še dodatno, gora Fuji) s celega sveta. Pri tem morate prehiteti in stilsko ponižati nekdanjega člana vaše ekipe, ki se je odločil ustanoviti svojo ekstremistično enoto in postati vaš zapriseženi rival. O štoriji domov ne gre pisati, saj je, kot je za žanr v navadi, tipično plitva in služi le kot izgovor za obisk vseh čudovitih lokacij.

Za karseda realistično ponazoritev zasneženih pobočij Aljaske, Himalaje, Patagonije, Antarktike, Kilimandžara, Sibirije, Nove Zelandije, Skalnega gorovja in evropskih Alp so si avtorji igre pomagali celo z Nasinim sistemom geografskega označevanja. Vsako od naštetih gorovij vsebuje od štiri do šest izzivov. V enih je treba prehiteti nasprotnike in zmagati s čim hitrejšim spustom po progi, v drugih osvojiti čim večje število točk z izvajanjem visokoletečih akrobacij.

Zmrznjena preizkušnja Ko jih vse uspešno opravite, vas na koncu vsakega gorovja čaka še finalna preizkušnja, tako imenovan smrtonosni spust. Tu je vaša edina misija, da živi prečkate ciljno črto, kar vam skušajo preprečiti razni naravni pojavi, kot so plazovi, prepadi in pomanjkanje kisika. Četudi smrtonosni spusti igri pridodajo nekaj dramatičnosti, so hkrati edini element, ki jo malce zaustavi in po nepotrebnem oteži. Če pri katerem obtičite, vam igra sicer čez čas sama ponudi, da ga preskočite in se vrnete nazaj, ko ste pripravljeni.

Same proge so izvrstno načrtovane in speljane, tako da se vam spusti nikoli ne bodo zdeli duhamorni in enolični. Stari mački bodo morda pogrešali le odprti svet, ki je še na prejšnji generaciji konzol krasil SSX 3.

Vzporedno s preigravanjem svetovne turneje, za katero lahko kaj hitro porabite več kot deset ur, se vam razkriva tudi način raziskovanja (Explore). Tu pa se zabava šele zares začne. Proge so namreč razbite na več krajših, hitrih segmentov, kar pomeni vsaj še enkrat več izzivov. Ti zahtevajo še višjo raven znanja in natreniranosti, zato je vseeno priporočljivo, da se najprej prebijete skozi osrednjo kampanjo.

Tekmujte tudi proti živim nasprotnikom Za družabnejšo izkušnjo skrbi še omrežje RiderNet (ustreznica Autologu iz Need for Speeda), ki vas obvešča o novih rekordih, skrbi za deljenje vaših rezultatov s skupnostjo preostalih deskarjev in omogoča tekmovanje proti "duhcu" živih nasprotnikov na isti progi. Na žalost je odsotno klasično večigralstvo s hkratnim merjenjem moči, prav tako pa se lahko pod nosom obrišete za igranje prek deljenega zaslona. Kljub nekaterim manjšim pomanjkljivostim je SSX adrenalinski tobogan, ki vsesplošno navduši in vlije novega življenja v pozabljeno zvrst.

Ocena: 84 Igrala: PlayStation 3, Xbox 360 Zvrst: športna arkada Razvijalec: EA Canada Založnik: EA Sports

Lestvica ocen 1–10 – Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11–20 – Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21–30 – Igram, ker sem mazohist. 31–40 – Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41–50 – Igre bi se lotil samo v službenem času. 51–60 – Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61–70 – Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71–80 – Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81–90 – Odlična igra z elementi klasike. 91–100 – Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.