Ocenili smo: Journey

Kje začeti? Journey ni običajna igra, zato je opis težko oblikovati na običajen način. Igra je brez uvoda, brez osnovnega menija in brez vmesnika. Preprosto vrže te v puščavo, ti namigne cilj in pusti da začneš spoznavati svet okoli sebe. Si osamljen popotnik z nerazkošno opravo, ki tava po puščavi. V daljavi se dviga vrh, ki te kliče. Nobenih zapletenih kontrol, sprva lahko le hodiš, skačeš in poješ.

Prek prostranih sipin … Tudi z napredovanjem se to ne spremeni preveč. Sam moraš ugotoviti, kaj smeš in kaj ne, kam greš in kako do tja prideš. Vendar to ni težava, saj te igra tako prefinjeno in diskretno vodi skozi vso pot, da se ti potek zdi povsem neprisiljen. Postopoma se naučiš leteti in brati skromne primitivne hieroglife, ki zadržano odkrivajo očarljivost skrivnostnega sveta, v katerem si se znašel.

Predstavitev je na trenutke prav dih jemajoča. Kljub temu da so igro sestavljali pri neodvisnemu razvijalcu, je podoba lepša kot pri večini naslovov, ki jih premore konzola. Okoli našega popotnika se vrtinči veter, sonce se odbija od žgočega peska, nad tlemi se bohotijo veličastne ruševine starodavnih svetišč. V enem trenutku tekamo prek mogočnih mostov, spet v drugem se spuščamo v mračne podzemne dvorane. Vse skupaj stopnjuje orkestralna glasbena podlaga, ki elegantno zaokrožuje domala čarobno čutilno izkušnjo.

… s partnerjem ali brez … Na poti srečaš popotnike, ki se skozi puščavo prebijajo z istim namenom kot ti. Brez imen, brez besed. Pot lahko nadaljuješ s spremljevalcem ali sam. Kljub navidezni preprostosti spletnega sodelovanja gre v osnovi za izvrstno zamisel, ki pri igralcu vzbudi pristen občutek olajšanja, da na poti ni sam. Komunikacija je omejena, a kljub temu svojevrstno učinkovita in ganljiva. Odseva pa resnico, ki je značilna za celotno izkušnjo: kako z malo besedami tako veliko sporočiti.

Gre za tip igre, kjer nima smisla preveč razkrivati ali zapletati, kajti smisel je iz tega vidika povsem nedoločljiv. Pomembna sta predvsem vtis in lastna interpretacija. Opis je z namenom nenazoren in posplošen, kajti Journey je igra, ki se v najlepši luči izpoje skozi lastno, osebno doživetje. Zgodba je nalašč abstraktna, na trenutke pa pluje v povsem eteričnih dimenzijah.

… na cilj. Izkušnja je sicer kratka, a sladka in nepozabna. Soditi o tem, ali so igre oziroma zabavna industrija nasploh zmožne prestopiti mejo umetnosti, je prehud zalogaj za tovrstno besedilo, ampak dejstvo obvelja: nobena igra do zdaj se še temu idealu ni uspela tako pogumno približati. Gre za igro, ki spreminja dojemanje, kaj medij kot tak sploh zmore, in to je uspeh sam po sebi.

Po silnih naporih in preizkušnjah kot utrujeni romar vendarle premagaš goro in s tem tudi samega sebe in svoje lastne strahove. Kaj se zgodi ko prideš do vrha? Konec, podobno kot samo zgodbo, si bo vsak razlagal drugače. Vendar to niti ni bistveno, saj ni pomemben cilj, pomembno je Potovanje.

Ocena: 94

Igrala: Playstation 3 Zvrst: Pustolovščina Razvijalec: ThatGameCompany Založnik: Sony Computer Entertainment

Lestvica ocen

1-10 - Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11-20 - Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21-30 - Igram, ker sem mazohist. 31-40 - Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41-50 - Igre bi se lotil samo v službenem času. 51-60 - Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61-70 - Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71-80 - Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81-90 - Odlična igra z elementi klasike. 91-100 - Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.

Preberite še: