Petek, 25. 1. 2013, 13.00
8 let, 9 mesecev
Ocenili smo: HTC 8X
Ameriška družba IDC, ki se ukvarja z analizo tehnoloških trgov, je konec lanskega leta oznanila, da je tržni delež Microsoftove mobilne platforme Windows Phone zrasel – na 2,6 odstotka. Čeprav je številka v primerjavi z Androidovim in Applovim deležem naravnost smešna, so pri IDC-ju prepričani, da se v tem trenutku WP širi hitreje od konkurence – do leta 2016 naj bi tržni delež zrasel že na 11,6 odstotka. No, za povprečnega potrošnika je pomembno le eno – telefoni, zgrajeni okrog preprostega, a praktičnega mobilnega operacijskega sistema, so od solidno dobri do fenomenalni.
O zaslonu nič slabega – pik na palec je 342, kar je več od opevanega iPhona 5. Škoda, da je privzeto namizje tako pusto škatlasto, prikazovalnik Super LCD druge generacije, ki počez meri 4,3 palce (ločljivost 720 x 1280 pikslov), bi si namreč zaslužil kaj bolj živega – dinamika barv je med ogledovanjem multimedijskih vsebin pri najvišji svetlosti namreč fenomenalna, je pa res, da gre med tovrstnim početjem baterija hitro h koncu. Zaslonu so sicer brezšivno priključeni tudi trije gumbi, ki uporabnika ob pritisku (z leve proti desni) ponesejo na prejšnjo stran, domači zaslon in iskalnik Bing (navidezni gumbi imajo tudi drugotne funkcije – držanje puščice tako odpre meni z aktivnimi opravili, držanje logotipa Oken pa zažene aplikacijo TellMe).
HTC svoje premijske pametne telefone že nekaj časa plemeniti s funkcionalnostjo Beats Audio, ki izboljša zvok praktično na vseh ravneh, je pa glede na poreklo blagovne znamke seveda najopaznejša med poslušanjem glasbe. Toni so tako malenkost nižji, meja najvišje mogoče glasnosti pa premaknjena višje. Nekoliko manj prazno zveni zunanji zvočnik, obogateni pa se zdijo tudi telefonski pogovori.
Žal Windows Phone za Androidom in iOS-om še vedno caplja na področju glasovnega upravljanja in navigacije, naprednejšega upravljanja fotoaparata in kamere ter tako količine in kakovosti aplikacij. Posiljevanje z Internet Explorerjem, ki je ena najpočasnejših zadev v vesolju (ob svetlobno hitrih Operi, Chromu in omrežju HSDPA+ se zdi, da smo se vrnili v obdobje modemov 56k – morda bo bolje s prihodom vsesplošnega dostopa do LTE, na katerega je HTC 8X pripravljen), in Bingom je moteče, precej priročna pa je integracija pisarniških orodij Microsoft Office 2013, ki je po mojem mnenju bolj kompleten kot konkurenčni Polaris.
Zvezda menijev je brez dvoma imenik, ki je več kot le seznam oseb, čakajočih na uporabnikov klic – je ličen zbirni center informacij o kontaktih tako s kartice SIM kot družbenih omrežij Facebook, Twitter, LinkedIn. Kontakte je mogoče združevati v skupine, organizirati konferenčne klice in pogovore – težava je le v tem, da se boste, če vaši prijatelji niso naklonjeni mobilnim Oknom, pogovarjali sami s sabo.
Maksimalno število megapikslov je sicer 8 (privzeta nastavitev: 6), kar pomeni fotografije ločljivosti 3264 x 2448 pik. Posebni učinki so le štirje, je pa dobrodošlo osnovno nastavljanje beline, izpostavljenosti, kontrasta in vrednosti ISO. Fotoaparatu na sprednji strani telefona namenjam le eno poved – kaj drugega bi od senzorja, ki premore piškava dva milijona slikovnih točk, pričakovali?
Videoposnetki v najvišji ločljivosti 1080p so primerljivi s preostalimi izdelki telefonov višjega cenovnega razreda (One X, Galaxy S3), je pa zvok (najbrž tudi na račun Beats Audio) nadstandarden. Nastavitev tako kot pri fotoaparatu ni v izobilju.
1 – Raje umrem, kot da me kdo vidi s tem. 2 – Vzamem le, če bi mi rešil življenje. 3 – Če mi ga podarijo, ga morda vzamem. 4 – Še veliko mu manjka. 5 – Za silo bi bilo. 6 – Še kar 7 – Na pravi poti 8 – Dober izbor 9 – Odlična naprava 10 – Brez njega mi živeti ni.