Sobota,
22. 12. 2018,
4.00

Osveženo pred

6 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,67

1

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 22. 12. 2018, 4.00

6 let

Na testu: Nikon Z7

Nikon je s svojim brezzrcalcem zadel terno že v prvem poskusu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,67

1

nikonz7 | Foto Matija Lepoša

Foto: Matija Lepoša

Profesionalni fotografi so se veliko časa morali zanašati na velike in težke zrcalno-refleksne fotoaparate, saj jih nobena druga rešitev ni uspela zamenjati. Ob prvem prihodu brezzrcalcev se teh še ni jemalo resno, saj jih je pestil kup težav, od slabega ostrenja in obupne vzdržljivosti baterije. A do danes so se že dovolj izpopolnili, da so lahko tudi za profesionalce mikavna izbira. Če je na čelu do zdaj prevladoval Sony, pa sta se letos v tekmo spustila še Canon in Nikon. Slednji nam je z navdušenjem predstavil kar dva modela, Z6 in dražji Z7, ki smo ga prejeli tudi mi. Pravijo, da se lahko kosa z modelom D850. Pa se res?

nikonz7 | Foto: Matija Lepoša Foto: Matija Lepoša Lažji, a enako trpežen

Kot se spodobi za brezzrcalca, je ta manjši in lažji od drugih profesionalnih ohišij DSLR. Obstajajo tudi manjša ohišja, ampak tista imajo manjše senzorje, zato jih tu ne bomo primerjali. Teža se pri Nikonu Z7 giblje okoli 700 gramov, kar mogoče deluje veliko, ampak je v primerjavi z D850, ki tehta okoli kilograma, občutno lažji. Po velikosti je zelo podoben modelu D5500. Ohišje je narejeno iz magnezijeve zlitine, kar pomeni, da bo brez težav preživel tudi nekaj tepeža.

Z7 je tudi zaščiten proti vremenskim dejavnikom. Preživel je test na Planini, ko ga je dež pošteno zmočil. Seveda pa to ne pomeni, da lahko z njim gremo fotografirat ribe v Ankaran. Kakovost izdelave je tako na višji ravni, kot se za profesionalni fotoaparat spodobi.

Dva funkcijska gumba, ki ju nastavimo po želji. | Foto: Matija Lepoša Dva funkcijska gumba, ki ju nastavimo po želji. Foto: Matija Lepoša

Enostavno upravljanje z eno roko

Čeprav je ohišje manjše, so gumbi na njem zelo lepo razporejeni in organizirani, tako da do najpomembnejših nastavitev dostopamo z eno roko. Če sta oba vrtljiva gumba za spreminjanje zaslonke in hitrosti zaklopa prijetno klikajoča, pa so drugi gumbi malce preveč mehki in na trenutke delujejo ceneno. V primerjavi z D5500 ima slednji bolj prijeten in slišen klik.

Gumbi se na žalost tudi ne svetijo v temi, kot to zmoreta D500 in D850. Velikokrat sem se zmotil in na napačnem mestu iskal gumb za ogled galerije fotografij, ki je postavljen levo od kukala. Ob pritisku skoraj vedno zmoti senzor za kukalo, ki izklopi velik zaslon in vklopi zaslon v kukalu. A to so manjše kritike. Med delom in upravljanjem nisem imel težav in sem bil z ročnostjo aparata zelo zadovoljen.

nikonz7 | Foto: Matija Lepoša Foto: Matija Lepoša

Veliki in mali zaslon sta odlična

Glavni zaslon je standardne Nikonove velikosti, torej 8,13 centimetrov po diagonali, in je občutljiv na dotik. Včasih so ekrani precej slabi in napake na slikah opazimo šele doma na računalniku. A ne pri Z7. Ekran je svetel, lepo prikaže barve in osvetlitev fotografije. Podpora na dotik naredi njegovo upravljanje zelo enostavno, je pa povečevanje slik na trenutke malce počasno.

Še bolj impresivno je elektronsko kukalo, ki je med boljšimi na trgu. Slika se nam med gibanjem zelo hitro osvežuje, in ne proizvaja "žele" učinka. Majhen OLED-zaslonček je svetel in nam pomaga, da vedno posnamemo dobro fotografijo. Le včasih nam malce ponagaja, ko fotografiramo v zelo temni situaciji. Včasih na kukalu vidimo bolj svetlo sliko od tiste, ki jo bo aparat zajel. Opazil sem, da se to ne zgodi vedno, le včasih.

Samo en vhod za spominsko kartico je mogoče premalo za nekatere fotografe. Ravno tako so kartice XQD precej dražje od običajnih kartic SD. So pa zato veliko bolj hitre. | Foto: Matija Lepoša Samo en vhod za spominsko kartico je mogoče premalo za nekatere fotografe. Ravno tako so kartice XQD precej dražje od običajnih kartic SD. So pa zato veliko bolj hitre. Foto: Matija Lepoša

Senzor, ki ne pozna kompromisov

Z7 ima v sebi senzor polnega formata in s svojimi 45,7 milijona megapisklov zajema ogromne količine podatkov. Včasih so senzorji s tako veliko megapiksli imeli težave v slabih svetlobnih razmerah, a Z7 ima nov senzor, ki se odlično odreže tudi pri višjih vrednostih ISO. Da pa gremo bolj redko v takšne vrednosti ISO, poskrbi petosna stabilizacija senzorja. To pomeni, da lahko z roko fotografiramo na daljše čase, ne da bi bila slika zaradi tresljajev motna. To tudi pomeni, da se nam ni treba več zanašati na optično stabilizacijo v objektivih.

f/1.8, 1/160s, ISO-4000 | Foto: Peter Susič f/1.8, 1/160s, ISO-4000 Foto: Peter Susič

Nov bajonet, novi objektivi

Nikon je s svojimi brezzrcalci predstavil tudi novi Z-bajonet, ki je zamenjal že malce zastareli F-bajonet. Novi navoj bo tako Nikonu omogočil, da izdela objektive, ki bodo imeli bolj odprto zaslonko od f/1.4. Za drugo leto obljubljajo prve objektive f/1.2, kot tudi objektiv f/0.95, s katerim se verjetno želijo malce pobahati. Kljub temu pa so letos predstavili povsem običajne objektive. 50 mm f/1.8, 35 mm f/1.8 in 24-70 mm f/4, zadnja dva smo za potrebe testa prejeli tudi mi. Gre za objektive Nikkor S, vsi pa imajo novi Z-bajonet.

f/1.8, 1/80s, ISO-125 | f/4, 1/30s, ISO-4000 | Foto: Peter Susič f/1.8, 1/80s, ISO-125 | f/4, 1/30s, ISO-4000 Foto: Peter Susič

24-70 mm f/4 ni tipičen kit objektiv

24-70 mm f/4 standardni zoom je eden bolj vsestranskih objektivov in ga ob nakupu fotoaparata dodajo kot kit objektiv. Kit objektivi so po navadi precej manj zmogljivi, a tale se dejansko kar dobro odreže. Od f/4 pa do nekje f/14 ostaja presenetljivo oster, tudi v slabših svetlobnih pogojih. Pri f/22 začne postajati rahlo mehak, ampak bomo tako zaprto zaslonko potrebovali malokrat. V določenih situacijah je bilo na fotografiji opaziti malce kromatske aberacije, a nič takega, kar se ne da popraviti v programu za urejanje slik. Presenetljivo dober objektiv, ki je lepo izdelan (kovinsko ohišje) in lepo kompakten.

35 mm f/1.8 je v primerjavi definitivno ostrejši. Nanj sem se predvsem zanesel takrat, ko je nad Ljubljano padla tema in je standardni zoom začel malce šepati. Z njim sem fotografiral malo hitrega premikanja, malo luči … Avtofokus je bil vedno zanesljiv in hiter. Brez pripomb.

f/4, 1/125s, ISO-50 | Foto: Peter Susič f/4, 1/125s, ISO-50 Foto: Peter Susič

Zanesljiv, 493-točkovni sistem ostrenja

Kar se avtofokusa tiče, kot sem že napisal, je ta bil vedno zanesljiv in hiter. Mogoče se je kdaj zgodilo, da se je v trdi temi lovil, ampak nič pretirano hudega. Najbolj se pri Z7 lahko zaneseš na Singlepoint AF. Ta način je bliskovito hiter in z njim nisem imel nobenih težav. Močno odsvetujem uporabo Pinpoint AF, ki ti sicer dovoli izbrati vseh 493 avtofokus točk, saj je v tem načinu površina, ki jo želi fotoaparat izostriti, tako majhna, da bo le redno ulovil fokus.

Za fotografiranje akcije lahko uporabimo Dynamic Area AF in Continuous AF, ki samodejno ostri neki premikajoč se element v kadru in se načeloma odreže precej dobro. Ker pri fotografiranju rolkarja niso bile vse slike povsem ostre, bi mogoče Z7 odsvetoval fotografom športnih dogodkov ali pa recimo divjih živali, kot so ptice. Pogrešam recimo sledenje očem, ki bi zelo pomagalo pri fotografiranju portretov.

f/1.8, 1/500s, ISO-5000 | Foto: Peter Susič f/1.8, 1/500s, ISO-5000 Foto: Peter Susič

Adapter FTZ za stare objektive

Da na Z7 namestimo kakšen starejši Nikkorjev objektiv s F-bajonetom, potrebujemo adapter FTZ. Če gre za Nikkorjev objektiv, je kompatibilnost skoraj 100-odstotna. Preizkusil sem tudi na nekaj Sigminih objektivov ART in enako ni bilo zaznati težav. V času tega testa pa se Z7 nikakor ni razumel z novejšimi objektivi Tamron. Aparat ni hotel zaznati pravilne vrednosti zaslonke, avtofokus pa je spuščal precej neprijetne zvoke. Prepričan sem, da bo za Z7 kot tudi za Z6 v kratkem prišla posodobitev firmware, ki bo to nekompatibilnost odpravila.

Iz zelo slabo posnete fotografije smo s pomočjo programa Lightroom poskušali spet dobiti normalno sliko. Tu smo sicer šli v skrajnost, saj nihče ne bo naredil tako slabe slike, ampak manjše popravke lahko delamo popolnoma brez težav. | Foto: Peter Susič Iz zelo slabo posnete fotografije smo s pomočjo programa Lightroom poskušali spet dobiti normalno sliko. Tu smo sicer šli v skrajnost, saj nihče ne bo naredil tako slabe slike, ampak manjše popravke lahko delamo popolnoma brez težav. Foto: Peter Susič

Nikon je z novim Z7 postal precej konkurenčen

Končno ni samo Sony tisti, ki ima kaj ponuditi v svetu brezzrcalcev polnega formata. Nikon mu je tu pošteno pomešal štrene, saj je že s prvo edicijo fotoaparata veliko stvari storil prav. Videa zmogljivosti mi ni uspelo docela preizkusiti. Poleg fotografiranja rolkarja sem ga tudi malce posnel in na posnetku je bilo opaziti, da ga je Z7 zelo lepo držal v fokusu. Mogoče Sony še vedno ponuja več, kar se videa tiče, ampak mu, kot je videti, Nikon pošteno diha za ovratnik.

f/4, 1/30s, ISO-3200 | Foto: Peter Susič f/4, 1/30s, ISO-3200 Foto: Peter Susič

Odlična kamera za nekoga, ki začenja, a cena je kar "huda"

Osebno nisem noben profesionalec in poznavanje pravilnih nastavitev za zajem popolno osvetljene fotografije v neki dani situaciji mi še vedno povzroča težave. Ker pa je brezzrcalni fotoaparat tako zelo preprost za uporabo in te dobesedno z roko vodi do dobre fotografije, bi lahko to bila idealna kamera za nekoga, ki se še uči. A največji problem je tu cena, kar pomeni, da se s 3.699 evri samo za ohišje zagotovo ne bo znašel pod nobeno božično smrečico. Fotoaparat je odličen in zmore biti zanesljiv na veliko področjih, ni pa tako popoln, da bi upravičil takšno visoko ceno.

Poleg tega je treba upoštevati, da bomo zraven morali kupiti še adapter FTZ ter seveda spominsko kartico XQD, kar pomeni, da bo cena narasla na 3.849 evrov, upoštevajoč, da posedujemo vsaj že kakšen objektiv. Sicer bo strošek še višji. Zato bo Z7 ostal izključno in samo za profesionalne fotografe, ki si ob sebi želijo odličen fotoaparat in jim denar ne predstavlja ovire.

Adapter FTZ in objektiv Nikkor S 35 mm f/1.8 | Foto: Peter Susič Adapter FTZ in objektiv Nikkor S 35 mm f/1.8 Foto: Peter Susič

Tehnične specifikacije:
Vrsta:
brezzrcalni fotoaparat
Mere ohišja: 134 x 100,5 x 67,5 mm
Teža: 675 gramov (z baterijo in spominsko kartico)
Bajonet za objektive: Z
Senzor: polnega formata
Ločljivost senzorja: 45,7 milijona slikovnih točk
Točke ostrenja: 493 točk
Kodek shranjevanja slik: NEF (RAW, 12 ali 14-bitni), TIFF, JPEG
Posnetki na sekundo: 9 slik/sekundo
ISO razpon: 64 do 25.600
Čas zaklopa: od 30 sekund (možnost Bulb za daljše čase) do 1/8000 sekunde
Najvišja ločljivost video snemanja: UHD (3840 x 2160, 30p)
Počasni posnetek: FHD (1920 x 1080, 120p)
Format shranjevanja videoposnetkov: MOV, MP4
Priključki: USB-C, Mini-HDMI, 3,5 mm avdio izhod za slušalke, 3,5 mm vhod za mikrofon, priključek MC-DC2 za dodatke
Wi-Fi: da, 2,4 gigaherca (802.11b/g/n/a/ac)
Bluetooth: da, različica 4.2
Spominska kartica: tipa XQD
Baterija: EN-EL15b
Všeč nam je bilo:
- Senzor s 45,7 megapiksla zajema zelo ostre slike
- Dober dinamični razpon
- Odlična zmogljivost ISO
- petosna stabilizacija senzorja
- izboljšana video zmogljivost
- Svetlo elektronsko kukalo, visoke ločljivosti
- Zelo dober glavni zaslon na dotik
- Hiter in zanesljiv avtofokus
- Postavitev gumbov za enoročno upravljanje
Ni nam bilo všeč:
- Vzdržljivost baterije je samo OK
- Gumbi so mehki in delujejo ceneno ...
- ... in niso osvetljeni za lažje nočno slikanje
- Nekompatibilnost z objektivi Tamron (v času testa)
- Ne ravno največji predpomnilnik (buffer) pri zaporednem slikanju
- Samo eno reža za spominsko kartico