Ponedeljek, 13. 1. 2014, 13.41
8 let, 7 mesecev
Ko med Applom in Samsungom perje frči, njun dobiček v zrak leti
Samsung in Apple sta ta hip najpomembnejši imeni na področju pametnih telefonov in tabličnih računalnikov. Z novimi napravami v veliki meri sama skrbita za napredek celotne industrije, njune rastoče prodajne številke dosegajo nove rekorde. Tudi podpihovanje rivalskega ognja v patentnih sodnih vojnah, ki se vlečejo že tretje leto, na duopol Appla in Samsunga nima pretiranega vpliva. Čeprav se podjetji s pretežno podobnimi izdelki borita za enak cilj, čim večji kos trga, imata njuni metodologiji le malo skupnih točk. Kako jima kljub različnim poslovnim modelom uspeva zadrževati vrh?
Pristop Samsunga je pravzaprav tipičen za velikane elektronike z Daljnega vzhoda. Čeprav je oblikovanje zelo pomembno tudi v Južni Koreji, se na predstavitvah novih telefonov, tablic in osebnih računalnikov o dizajnu praviloma ne govori dosti. Več fokusa je namreč na golih podatkih – številu gigahercev, kapaciteti diska, zmogljivostih fotoaparata in poudarku, da so boljši od konkurence (kar v številnih primerih sicer preprosto drži).
Tipično korporacijska je tudi hierarhija Samsungovih zaposlenih, saj je precej bolj vertikalna od Applove. Zadnje besede o obliki naprav namreč nimajo tisti, ki so za to plačani (dizajnerji), temveč vodja divizije ali celo direktor.
Samsung postopa drugače. Južnokorejci načeloma nimajo težav z izdajanjem nepopolnih izdelkov, saj so prve generacije njihovih naprav (kot je pametni telefon Galaxy S iz leta 2010) praviloma namenjene spremljanju odziva trga in ne ustvarjanju revolucije.
Čeprav je metoda tvegana, saj lahko potrošnike odvrne od morebitnih nadaljnjih nakupov naprav iste blagovne znamke, je Samsungu uspelo najti način za uspeh. V ognju ima namreč preprosto preveč želez, obenem pa zaradi kratkih razvojnih ciklov (dva supertelefona, Galaxy S in Galaxy Note, vsako leto) v lansiranje vsake naprave vloži bistveno manj sredstev kot Apple.
Razlog je v asortimentu naprav. Apple se že od vstopa na trg mobilnikov oklepa zgornjega dela razpredelnice, saj so iPhoni (tudi najnovejši "poceni" 5C) namenjeni potrošnikom, ki telefone izbirajo izključno med ponudbo v najvišjem cenovnem razredu. Poleg tega, da je iPhone za precej uporabnikov statusni simbol, jih privlači tudi velika ekskluzivnost iOS-a. Operacijski sistem ima ob skoraj 80-odstotnem Androidovem na globalnem trgu pametnih telefonov sicer relativno majhen tržni delež (12 odstotkov), Apple pa ima na področju s telefonov z iOS-om 100-odstotni tržni delež. Dodaten plus je bogata ponudba plačljivih aplikacij na servisu Apple Store.
Samsungov nabor je precej bolj razvejan – že res, da cene prvakov, kot sta Galaxy S4 in Galaxy Note 3, segajo v nebo, a ima v ponudbi tudi precej strojno inferiornih in bistveno cenejših primerkov za rastoče trge.
Južnokorejski velikan, ki je novodobni telefonski imperij zgradil na Googlovi platformi Android, za nameček (za zdaj sicer še precej uspešno) tekmuje s številnimi preostalimi proizvajalci pametnih telefonov, kot so LG, Sony in HTC, ki si nekaj njegovih odstotkov na vsak način prizadevajo izriniti z grafa tržnih deležev blagovnih znamk telefonov z Androidom.
Samsung je s skoraj 40-milijonsko prodajo telefona Galaxy S4 pred koncem fiskalnega leta 2013 znova podiral rekorde, septembra pa so poleg tretje generacije telefona Note predstavili tudi svojo prvo pametno uro, Galaxy Gear, ki pa je naletela na precej mlačen odziv.
Azijska multinacionalka se te dni spopada tudi s pomanjkanjem hrupa okrog njihovega prihajajočega supertelefona, modela Galaxy S5, ki kljub obljubam o skenerju oči in domnevnem 64-bitnem procesorju še ni glavni predmet razprav med navdušenci nad mobilno tehnologijo. Trenutno nezanimanje na prodajo najbrž vseeno ne bo vplivalo.