Kampanja ob ameriških predsedniških volitvah dokazuje, da tradicionalni načini nastopanja in predstavljanja ne prepričajo mlajših volivcev. Že od zadnjih volitev so opazni premiki.
Mlajši volivci ne berejo časopisov, čas, ki so ga prej preživljali pred zasloni televizorjev, pa zdaj namenjajo družbenim omrežjem. Politika in kandidati so zato hitro zavohali, da so družbena omrežja zanimiv dodaten način za nagovarjanje volivcev, še toliko bolj pomemben za mlade, ki se načeloma kar stežka odpravijo na volišča in zato pomenijo izjemen glasovalni potencial.
Ne več samo Facebook in Twitter
Facebook in Twitter sta tako imela pomembno vlogo pri kampanjah kandidatov prejšnjih ameriških predsedniških volitev, a to, ugotavlja komentatorka New York Timesa, za prepričevanje mladih ne zadošča več. Omrežno dokazovanje ameriških predsedniških kandidatov gre letos že tako daleč, da ti, natančneje njihovi uslužbenci, ki skrbijo za digitalen nastop, letos objavljajo glasbene sezname na portalu Spotify, tradicionalne kuharske recepte na digitalni oglasni deski Pinterest in družinske fotografije na Instagramu.
Prav tako iščejo svoje mesto na storitvah in portalih, kot je na primer Tumblr, kjer so razprave pogosto v neformalnem tonu in tudi s šaljivimi fotografijami in videoposnetki. Vse z namenom, da politiki pokažejo, da so tudi oni krvavi pod kožo kot vsi preostali, in z željo, da volivcem olajšajo možnost, da se s kandidatom identificirajo – pa četudi zgolj z glasbenim okusom ali gastronomskimi preferencami, kar za uspešno opravljanje politične funkcije pravzaprav sploh ni niti najmanj pomembno.
Od napak glava dolgo boli
Strokovnjaki političnega komuniciranja pojasnjujejo, da se ti na videz povsem novi pristopi pravzaprav odlično skladajo z že dolgo znanim temeljnim načelom: več ljudi ko nagovarjaš, večja je verjetnost, da boš zmagal.
Toda nastopi v družbenih omrežjih dokazujejo še eno dolgo znano dejstvo: vsako še tako majhno napako v političnem nastopu in izražanju bodo politični nasprotniki po vsej verjetnosti neusmiljeno kaznovali. Že najmanjšo tipkarsko napako ali ponesrečeno izjavo, dodaja komentatorka ob navedbi primerov – eden od najodmevnejših je bil nagovor Clinta Eastwooda na konvenciji republikancev, ta je že v nekaj minutah doživel številne parodije v družbenih omrežjih. Tudi sliko, ki so jo na Twitterju objavili uslužbenci volilnega štaba demokratskega kandidata.
Obama tudi digitalno bolj zgovoren?
Obama, ki tudi sicer velja za ostrejšega govorca (kljub temu da je na nedavnem soočanju z republikancem Romneyjem dokaj zatajil), ima tak sloves tudi v svetu družbenih omrežij. Se pa pri obeh kandidatih zelo zanašajo na fotografije, slogane in druga gradiva, ki jih ustvarjajo njihovi podporniki. Ključ je v dvosmernosti komunikacije: nekatere objave Obamove kampanje so sprožile tudi do 70 tisoč odzivov, Romney pa se s tem ne more pohvaliti. Nima niti namena – njegova strategija digitalnega nastopa je v osnovi, kot pravi njegov svetovalec s tega področja, krotkejša (čeprav bi glede na značaj kandidatov o tem lahko tudi malce podvomili). Romney se precej zanaša na fotografije, ki so, podobno kot na posterjih, v svojem spodnjem delu obogatene s slogani, sporočili ali opisi.
Za vsakim uspešnim moškim stoji ženska
Sama kandidata sicer ne objavljata vsebin, saj imata zato zaposlene strokovnjake. Sta pa zato na tem področju dejavni njuni ženi. Ann Romney med drugim objavlja, kaj so njene priljubljene knjige in kakšne predmete je oblikovala in ustvarila v poskusih domače obrti, Michelle Obama pa objavlja nekatera sporočila na Twitterju in fotografije na Pinterestu ter jih, da ne bo pomote, pospremi z začetnicama "mo".
2
