Blogerji vedno bolj na udaru

Po svetu so že zaokrožile številke, kako tragično je bilo leto 2009 za novinarje: lani jih je bilo ubitih 76, z izjemo enega vsi v svojih domovinah. Črna lanska številka je za kar 26 % večja kot leto prej, k njeni rasti so odločilno prispevali Filipini, ko je bilo v enem samem dnevu med krvavimi spopadi ob krajevnih volitvah na otoku Mindanao na jugu države ubitih 30 novinarjev. Največ žrtev beležijo v državah, kjer divjajo vojne ali kjer so potekale nedemokratične volitve. Za leto 2010 naj bi bile za novinarje tvegane volitve predvsem v Slonokoščeni obali, na Šrilanki, v Burmi, Iraku in Palestini.

Napade ali grožnje je lani doživelo 1456 novinarjev ali 56 % več kot leto prej. Najpogosteje jih napadajo tam, kjer s svojimi ugotovitvami prekrižajo pot podzemnih in kriminalnih združb, zlasti trgovcev z mamili na ameriški celini. Po zaporih ždi vsaj 167 novinarjev, kar je najvišja številka od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Povečalo se je tudi število ugrabljenih novinarjev –leta 2008 jih je bilo 29, lani pa že 33.

Z večjim vplivom so večja tudi tveganja Manj pozornosti pa so mediji namenili še veliko večjemu porastu ogroženosti blogerjev. Blogi se vedno bolj uveljavljajo za razširjanje informacij in so zato vedno pogosteje deležni enakega zanimanja in neredko tudi nadzora kot tradicionalni novinarji. Novinarji brez meja so v poročilu zapisali celo, da »danes skorajda ni držav, ki bi povsem ubežale temu pojavu«. Če je še leta 2008 bilo aretiranih »samo« 59 blogerjev in »spletnih oporečnikov«, se je lani ta številka povzpela že kar na 151, kar predstavlja porast za 155 %. Povečalo se je tudi število blogerjev, ki so jih fizično napadli – lani jih je bilo 61, leto prej »samo« 45. Leta 2009 je v zaporu bil ubit en bloger, natanko toliko nasilnih smrti med blogerji so zaznali tudi leto prej.

Na področju internetne cenzure še naprej vodi Kitajska, sledijo pa Iran, Tunizija, Tajska, Savdska Arabija, Vietnam, Uzbekistan … V Turkmenistanu je, so zapisali, internetni dostop v celoti pod državnim nadzorom. Na Tajskem je, denimo, 6 blogerjev končalo v zaporu zato, ker so povezali padec cen na tamkajšnji borzi s kraljevim zdravstvenim stanjem, dva azerbajdžanska blogerja pa bosta preživela po dve leti za zapahi zaradi izdelave in objave filmčka, ki naj bi se posmehoval tamkajšnjim političnim veljakom. Tudi v Dubaju so začutili težko roko cenzure, ko so spregovorili o težavah, ki jih imajo z odplačevanjem dolgov.

Medmrežna cenzura hitro narašča Poročilo opozarja, da se tudi v bolj demokratičnih državah neredko, pod sicer upravičenimi prejemi za varovanje pred otroško pornografijo in nezakonitimi prenosi podatkov, pojavljajo želje in tendence po spornem nadzorovanju internetnega prometa. Med primeri navajajo Avstralijo, kjer načrtujejo uvajanje filtrirnega sistema za internetne strani, ki pa bi ga lahko zlorabili za omejevanje svobode izražanja. Zaskrbljujoč je tudi porast držav, kjer je očitna medmrežna cenzura: v letu 2008 jih je bilo 37, lani pa že 60. Med njimi je, denimo, tudi Turčija, ki onemogoča dostop do spletnih mest, za katera menijo, da žalijo ustanovitelja države Atatürka.

Objavljene številke pa najbrž niso popolne, kajti organizacija Novinarji brez meja poroča samo o primerih, ki so njim znani in kjer je povezanost med novinarskim delom in incidenti nedvomno dokazana ali pa je vsaj zelo verjetna. Dodatno pa so izvzeti primeri, kjer so žrtve odklonile razkriti podrobnosti, največkrat zato, da bi se zaščitili pred nadaljnjimi pregoni. Metoda zbiranja podatkov pa je vendarle enaka kot v letu 2008, zato je primerjava z letom 2009, navajajo Novinarji brez meja, vsekakor utemeljena.