Komaj desetina danes shranjenih podatkov je starejša od dveh let, preostalih devet desetin so podatki novejšega datuma. Ali so sistemi za shranjevanje kos tem vedno večjim količinam?
Pojmovanje podatka v računalništvu že dolgo ni več omejeno samo na datoteke in mape, saj vsak dan ustvarimo tudi veliko drugih vrst podatkov, na primer zapisov na družabnih omrežjih in multimedijskih pretočnih vsebin. Čeprav je težko natančno oceniti količino nastajajočih podatkov, je dovolj zgovorna ocena iz novembra 2011, da vsako sekundo nastane več kot tri tisoč tvitov. Danes je ta številka gotovo še večja.
Danes je vsakdo v vsakem trenutku lahko ustvarjalec vsebine
Po nekaterih ocenah dnevno ustvarimo 2,2 milijona terabajtov novih podatkov, zato gotovo ne preseneča, da je kar 90 odstotkov podatkov, ki jih danes shranjujemo, bilo ustvarjenih komaj v zadnjih dveh letih.
S sodobnimi komunikacijskimi tehnologijami in pametnimi mobilnimi napravami, ki omogočajo, da je ustvarjalec vsebin kdorkoli in kjerkoli, bo podatkovni plaz lahko samo še večji.
Shramba je vedno večji glavobol za sistemske skrbnike
Medtem ko količina podatkov narašča izjemno hitro, implementacija sistemov za shranjevanje podatkov ne sledi z enako hitrostjo, s čimer imajo podjetja vedno več težav. To so povedali predstavniki slovenske veje multinacionalke HP-ja (Hewlett-Packard) na slovenski predstavitvi novosti, ki so bile pred dobrim mesecem predstavljene na njihovem največjem regijskem dogodku HP Discover v Frankfurtu.
Zastareli, okorni, dragi in neredko tudi heterogeni sistemi za shrambo podatkov težko dohajajo vedno večje količine podatkov, zato se kot možna rešitev pojavlja tudi shranjevanje v oblaku, ki pa za občutljive in zaupne informacije morda ni najprimernejša izbira. Tistim, ki bi še naprej želeli (ali morali) sami upravljati svoje podatke, predlagajo poenotene arhitekturne rešitve, ki so prilagodljive raznim velikostim in potrebam ter modelom uporabe.
2
