Četrtek,
29. 5. 2014,
8.44

Osveženo pred

3 leta

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Tilen Travnik

Četrtek, 29. 5. 2014, 8.44

3 leta

Agilne metode kot rešitev za nekonkurenčna podjetja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Ko podjetja ugotovijo, da so premalo konkurenčna in imajo tehnološke težave, pogosto uvidijo potencial agilnih metod. Zakaj so te metode dobre in kdaj so neučinkovite?

"Za majhno podjetje je dovolj že enodnevna delavnica. Pri velikem podjetju pa je treba predhodno pridobiti strinjanje vodstva z morebitnimi posledicami. Velika podjetja naj najamejo pomoč v obliki zunanjih mentorjev, ki ob uvedbi nemalokrat postanejo strelovod za slabo energijo," pravi Tilen Travnik.

Agilnih metod je več. Morda se med najbolj prepoznavne uvrščata scrum in kanban. Razlikujeta se v tem, da scrum poteka v časovno omejenih intervalih, kanban pa je kontinuiran proces. Po Travnikovih besedah je eden od mogočih kriterijev za izbiro, "ali ekipa dela večinoma na razvoju novih produktov", pri čemer svetuje metodo scrum, medtem ko pri podpori obstoječim priporoča kanban. Kombinacijo obeh metod pa predstavlja scrumban. Travnik iz izkušenj pove, da podjetja, ki sledijo principom in nenehno izboljšujejo svoje procese, sama pridejo do neke vrste scrumbana.

Dnevni sestanek je najpomembnejši "Podjetjem priporočam, da v vsakem primeru uporabijo tudi element scruma, ki se mi zdi najpomembnejši, in to je dnevni sestanek ekipe," poudarja prvi certificirani Scrum Master v Sloveniji. Certifikat je pridobil leta 2009, a hitro ugotovil "ključno napako" sistema certificiranja. Vloga Scrum Masterja je namreč manj pomembna od lastnosti ekipe in vloge Product Ownerja. Prav tako projektnim vodjem raje svetuje certificiranje za Product Ownerja.

Velika podjetja doživijo šok Težava pri vpeljavi omenjenih metod večinoma nastopa pri večjih podjetjih. Večje kot je podjetje, težje je vpeljati takšno metodo, dodaja pa, da so lahko v večjih podjetjih tako pozitivni kot negativni učinki vpeljave še večji: "V velikih podjetjih je treba na spremembo navaditi več ljudi, ki so manj dovzetni za spremembe, in to zahteva veliko energije."

V ekipi oziroma podjetju lahko metode delujejo razdiralno, lahko pa se zgodi, da ključni posamezniki po uvedbi grozijo, celo zapustijo podjetje: "Tega se ustraši tudi vodstvo podjetja in proces izboljšave se ustavi." Čeprav se zdi, da metoda v takšnem primeru ni bila učinkovita, pa je resnična težava," pravi Travnik, "dejstvo, da podjetje nima vzpostavljenega sistema zamenljivosti kadrov".

Agilna podjetja bodo med preživelimi Agilno vodenje projektov je danes izredno razširjeno: "Neko vrsto agilnega vodenja projektov uporabljajo že praktično vsa podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme v razvitem svetu." Medtem ko se je včasih poudarjala večja učinkovitost zaposlenih, danes največjo prednost Travnik vidi v predvidljivosti hitrosti razvoja takšne ekipe in njeni prilagodljivosti na spremembe. Preživela bodo le tista podjetja, ki bodo na neki način postala agilna.

Podjetja se za vpeljavo agilnih metod odločajo v dveh situacijah: ko na strateški ravni ugotovijo, da so premalo konkurenčna in prepočasna, ter ob reševanju akutnih težav na trenutnem projektu, ki ali zamuja ali ima tehnološke težave: "V tem primeru se pogosto zgodi vpeljava po 'čez noč prebrani knjigi', ki pa naredi več slabega kot dobrega."