Video: Tožilec za Šrota in Bavčarja predlaga osem let zapora

Kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo delnic Istrabenza, sta poleg Šrota in Bavčarja obtožena še nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski in nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski. Za Nastjo Sušinskega tožilec predlaga štiri leta in šest mesecev zaporne kazni, za Kristjana Sušinskega pa pet let zapora.

Za vse obtožene tožilec predlaga stranske denarne kazni v višini 35.000 evrov. Kar se tiče protipravno pridobljene premoženjske koristi pa tožilec predlaga, da Bavčar vrne 21 milijonov evrov, Kristjan Sušinski pa 3,5 milijona evrov.

Tožilstvo obtoženim očita kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter pranja denarja, do katerih naj bi prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza. Tožilec je še predlagal, da se Bojanu Koriski in Bojanu Finku odvzame denar, ki naj bi ga na njuna računa nakazal Bavčar, in sicer Korsiki 400.000 evrov, Finku pa 270.000 evrov, ter da FB Investicije vrnejo 6,5 milijona evrov.

"Krivda je bila dokazana" V zadnjih štirih mesecih je bila v glavni obravnavi po mnenju tožilca dokazana krivda obtoženih. Kozina je v sklepnem govoru poudaril, da so se očitana kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja odvila po skrbno načrtovanem scenariju na lokacijah v Ljubljani in Laškem.

"Tekom sojenja je bilo nesporno ugotovljeno, da so bile z izključnim namenom prikritja povezave med Pivovarno Laško in Kristjanom Sušinskim ter Bavčarjem uporabljene kar tri družbe - Plinfin, Microtrust in Sportina," je dejal Kozina. Z nezakonito prodajo so, kot je poudaril, Pivovarno Laško oškodovali za 25,4 milijona evrov.

Junija 2008 je na vrhovno državno tožilstvo v zvezi s tem na tožilstvo prispela prijava ljubljanskega župana Zorana Jankovića, urad za preprečevanje pranja denarja pa je preiskoval denarne tokove med Bavčarjem in Kristjanom Sušinskim, je začetek preiskovanja sporne prodaje delnic opisal tožilec.

Po njegovem mnenju je ključno, da je moral Šrot po navodilu ostalih obtoženih za zaščito njihovega interesa skriti obe opcijski pogodbi o prodaji delnic. S takšnim ravnanjem naj bi želel prikriti neugodne povezave med družbo, ki jo je zastopal, ter Kristjanom Sušinskim in Bavčarjem, je poudaril Kozina.

"Jasno je, da Pivovarna Laško od tega ni imela nobene koristi. Sta pa jo imela Bavčar in Kristjan Sušinski," je ocenil tožilec. Poudaril je, da je bila istega dne, kot so se sklenile antedatirane pogodbe o prodaji delnic Istrabenza, sklenjena tudi tripartitna pogodba o prodaji delnic Mercatorja.

Nastja Sušinski pa je v imenu družbe Microtrust podpisal obe opcijski pogodbi in bil s tem po mnenju tožilca naklepno pomagal pri kaznivem dejanju pranju denarja. "Šrotu je dal na voljo družbo Microtrust za izvršitev koristi," je njegovo vlogo opisal Kozina.

Zagovorniki za obtožene v zadevi Istrabenz predlagajo oprostilne sodbe Zagovorniki četverice obtoženih so v začetih sklepnih besedah zanje predlagali oprostilne sodbe. Prepričani so, da jim očitana kazniva dejanja niso bila dokazana, dokazi pa naj bi bili po njihovem mnenju pridobljeni na nezakonit način.

"Boj proti tajkunom" Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki zagovarja nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, je v sklepnem govoru presodil, da je danes obravnavana zadeva gotovo ena najobsežnejših kazenskih zadev v Sloveniji. Po njegovem mnenju predstavlja nekakšen "boj proti tajkunom". Opozoril je, da so bili ključni dokazi nedvomno pridobljeni nezakonito in s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Listine o prodaji delnic Istrabenza, ki jih je v ovadbi poslal ljubljanski župan Zoran Janković, so bile namreč, kot meni odvetnik, gotovo pridobljene nezakonito.

Po mnenju obrambe Šrotu ni mogoče očitati protipravnega dejanja, s katerim naj bi oškodoval Pivovarno Laško. Obtožba je, kot je dejal Kovačič Mlinar, po njeni zadnji spremembi namreč nejasna. "Temeljni namen Boška Šrota je bil, da pivovarni pridobi korist. Vse preostalo ga ni zanimalo," je poudaril. Ponovil je, da je Pivovarna Laško iz domnevno spornega posla prodaje delnic dobila korist in ni bil oškodovana.

Bavčar pričakuje oprostilno sodbo Odvetnik Marko Bošnjak, ki zagovarja nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, pa je poudaril, da je temeljno vprašanje, ali je Šrot s prodajo delnic zlorabil položaj. "Tožilec v obtožnici ni navedel, kakšno naj bi bilo skrbno in vestno ravnanje," je dejal. Zaradi tega bi sodni senat po njegovem mnenju obtoženim moral izreči oprostilno sodbo. Bavčar je sicer po prebranem sklepnem govoru tožilca Kozine izrazil pričakovanje, da bo sodišče zanj izreklo oprostilno sodbo.

Bošnjak je tudi poudaril, da so se zoper Bavčarja in Šrota izvajali prikriti preiskovalni ukrepi, ki pa niso prinesli nikakršnih rezultatov. "Tožilec tudi nikoli ni pojasnil, kako naj bi Bavčar in Kristjan Sušinski Šrota napeljevala h kaznivemu dejanju. Na neugotovljen način, torej," je poudaril.

"Tožilec Kristjana Sušinskega in Bavčarja meče v isti koš" Odvetnica Varja Holec, ki zagovarja nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega, je izrazila pričakovanje, da bo sodišče odločalo na podlagi dejstev in ne pričakovanj. Dokazni postopek je po njenem mnenju namreč popolnoma ovrgel očitke iz obtožnice. Opozorila je, da tožilec pri očitanih kaznivih dejanjih "Kristjana Sušinskega in Bavčarja meče v isti koš" in ne pove, kaj naj bi storil eden in kaj drugi. Glede očitka, da naj bi Kristjan Sušinski napeljeval Šrota h kaznivemu dejanju, pa je poudarila, da ga ta sploh ni poznal.

Odvetnik Luka Podjed, ki zagovarja nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega, pa je izpostavil pomen vložene kazenske ovadbe s strani Jankovića. "Gre za listine, ki jih ni mogel dobiti navadni občan, temveč le s pomočjo državnih organov," je poudaril. Ker je podan razumen dvom v zakonitost dokazov, bi ti po njegovem mnenju morali biti izločeni. Dodal je, da družba Microtrust nikakor ni bila slamnata družba, kot to očita tožilec.

Izrek sodbe naj bi sledil v petek.

Obtoženi znova zanikali očitana dejanja Šrot je ocenil, da je nedopustno, da se mu v tem kazenskem procesu sodi zaradi dejanj drugih. Prepričan je namreč, da se mu sodi, ker tožilstvo ne more preganjati nekaterih drugih ljudi.

Kot je dejal, se sam ni dogovarjal o poslu, saj je pri tem popolnoma zaupal svojemu finančnemu svetovalcu Robertu Šegi. "Nobenega dvoma ni, da nisem storil katerokoli dejanje, ki mi ga očita tožilstvo," je poudaril. Znova je zanikal, da bi s prodajo svežnja delnic Istrabenza skušal pridobiti protipravno korist Kristjanu Sušinskemu in Igorju Bavčarju.

Šrot: Neprimerno je, da se posel ocenjuje s časovne distance Ponovil je, da je Pivovarna Laško imela z omenjenim poslom približno tri milijone evrov dobička, priče pa so povedale, da na borzi tako velikih paketov delnic Istrabenza tudi ne bi bilo mogoče prodati. Po njegovem mnenju je tudi neprimerno, da se ta posel ocenjuje s časovne distance, saj ob njihovi sklenitvi teh očitkov ni bilo, enako pa je sprva trdila tudi uprava pivovarne.

Očitajo mi, da sem oškodoval svojo firmo, torej samega sebe, je poudaril. Pojasnil je, da je pivovarno vedno videl kot "svojo firmo, ter se vedno boril za njen napredek in dobiček". Dodal je, da "tega procesa v normalnih okoliščinah ne bi bilo". Poudaril je še, da ni storil očitanih kaznivih dejanj napeljevanja k zlorabi položaja ter pranja denarja.

"Obtožnica zoper mene je neutemeljena in neresnična" Nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski je poudaril, da tožilec Jože Kozina nikoli ni predstavil konkretnih dokazov za očitana kazniva dejanja. "Tekom obravnave se je pokazalo, da je obtožnica zoper mene neutemeljena in neresnična," je dejal. Ob tem je naštel je vrsto poslov, ki so jih večja slovenska podjetja in država izvedli z opcijskimi pogodbami, zato njihova uporaba pri omenjenem poslu po njegovem mnenju ne more biti sporna. "Prepričan sem, da bi vsak finančni izvedenec zavrnil obtožnico tožilstva," je poudaril.

Po mnenju Sušinskega tožilec manipulira z dokazi Tudi njegov brat, nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski, je v sklepnem govoru opozoril na pogostost uporabe vzajemnih opcijskih pogodb. Tožilec po njegovem mnenju sicer neprestano manipulira z dokazi, kar je, kot je ocenil, lahko tudi posledica njegovega neznanja.

Kot je poudaril, so bile vse transakcije v omenjenem poslu elektronske in torej transparentne, zato po njegovem mnenju ne more iti za pranje denarja, za katerega je sicer značilno prikrivanje izvora denarja.